STA novice / Poslanci SAB želijo s predlogom novele regulirati pridelavo in predelavo medicinske konoplje

Kot je danes poudaril Rajh, se kot družba že dlje časa zavedamo, da medicinska konoplja lajša nekatere najtežje bolezni, kot so rak, epilepsija, multipla skleroza, a je to področje v Slovenji neregulirano. S predlogom novele zakona želijo v SAB področje regulirati, da bodo lahko bolniki, ki zdaj to substanco kupujejo na neregularnem trgu, to dobili regularno, kontrolirano in po primerljivi ceni, je dejal Rajh.

"Ne govorimo o legalizaciji marihuane, ampak želimo vzpostaviti zakonodajne pogoje, da se lahko za medicinske namene ta izdelek prideluje," je dodal.

Za ureditev pridelave in predelave konoplje v medicinske namene pri nas pa je treba spremeniti zakon o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami. V predlogu novele, ki so ga vložili v parlamentarno proceduro, povzemajo model Nemčije, kjer so po navedbah predlagateljev v začetku 2017 omogočili gojenje konoplje.

Po besedah Boruta Štruklja z Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani, kjer se že vrsto let ukvarjajo z analitiko medicinske konoplje, obstaja ogromno znanstvenih in kliničnih študij, ki se ukvarjajo s koristnimi lastnostmi kanabinoidov iz medicinske konoplje. Pri tem pa ne govorimo o zdravljenju določene bolezni, ampak o lajšanju težav in simptomov, je poudaril na današnji novinarski konferenci.

V Sloveniji sta trenutno dve ustanovi, kjer eksperimentalno in ob vseh dovoljenjih v manjšem obsegu gojijo medicinsko konopljo z namenom ugotoviti, kateri kultivar bi bil najprimernejši, in z namenom pridobiti izkušnje. To sta biotehniška fakulteta in Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu.

Kar zadeva analitiko, smo v Sloveniji po Štrukljevih besedah na visoki ravni. Hkrati so tu lekarne, ki bi lahko izdelovale magistralne izdelke na osnovi slovenske medicinske konoplje. "Znanja je tukaj veliko," je poudaril Štrukelj in spomnil, da je Slovenija trenutno vezana samo na uvoz, pa še ta je v zelo omejenih količinah.

V Sloveniji je namreč v medicinske namene že omogočena uporaba sintetiziranih in naravnih ekstraktov iz konoplje, vendar je Slovenija v celoti odvisna od uvoza, uvoženi produkti pa so zgolj sintetični, koncentracije zdravilnih snovi pa po navedbah predlagateljev novele zakona ne dosegajo želenih vrednosti. Poleg tega so težko dostopni in dragi.

Pri domači pridelavi pa Štrukelj prednosti vidi v lastni proizvodnji, možnosti izvoza, možnosti popolne regulative, zmanjševanju ali ukinjanju črnega trga in možnosti pridobitve znatnih sredstev za državni proračun. Prednost vidi tudi v zmanjševanju obremenjenosti organov pregona, se ukvarjajo z zdaj prepovedanim gojenjem medicinske konoplje.