STA novice / Gospodarstvo in banke za podaljšanje moratorijev na posojila

Akterji v skupnem pozivu, ki so ga naslovili na vlado in na Banko Slovenije, predlagajo, da se ob pripravi devetega protikoronskega paketa preuči več predlogov. Prvi je odlog plačila kreditnih obveznosti, vključno z lizingom, do konca leta 2021. To možnost bi GZS, OZS in ZBS dali vsem, ne glede na to, ali so možnost moratorija že koristili doslej.

Do konca letošnjega leta želijo tudi podaljšati rok za koriščenje državne jamstvene sheme po zakonu o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije covida-19. Pri slednji si znova želijo tudi preučitev možnosti dodatnih poenostavitev pogojev koriščenja, zlasti za segment mikro, malih in srednje velikih podjetij ali za zneske posojil do enega milijona evrov.

Nenazadnje pa Banko Slovenije pozivajo, naj evropskemu bančnemu organu Eba nujno predlaga ponovno podaljšanje smernic prehodnega regulatornega tretmaja moratorijev s konca marca na konec letošnjega leta oz. vsaj usmerjeno za sektorje gospodarstva, katerih dejavnost je bila zaprta z odloki.

Pri tem so avtorji poziva opozorili, da so trenutno še vedno prisotna poudarjena tveganja za normalizacijo poslovanja gospodarstva in povečevanje deleža nedonosnih posojil v premoženjskih bilancah bank in hranilnic. Njihove pobude bi, kot so prepričani, ohranjale dolgoročno zmožnost poslovanja gospodarstva in blažile stiske prebivalstva.

V gospodarskih in bančnih združenjih so spomnili na številne dosedanje ukrepe, ki so pomagali zajeziti vplive epidemije covida-19 na gospodarstvo in prebivalstvo. Med njimi so izpostavili zakon o interventnem ukrep odloga plačila obveznosti kreditojemalcev in že omenjeni zakon o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu.

Ta dva ukrepa sta, skupaj s smernicami Ebe in usmeritvami Banke Slovenije, ki so omogočile prožnejšo regulatorno obravnavo kreditnega tveganja komitentov v primeru odlogov kreditnih obveznosti, ublažila negativne učinke na bonitetno gospodarskih subjektov in prebivalcev. Regulatorne smernice so z ohranitvijo bonitete kreditojemalcev hkrati zajezile zmanjšanje možnosti bančnega sektorja zagotavljati novo financiranje ter zahteve oblikovanja dodatnih oslabitev in rezervacij.

Uveljavljeni ukrepi pa se bodo kmalu iztekli, čeprav se finančni oz. likvidnostni položaj številnih kreditojemalcev še ni izboljšal, so opozorili. Zato je po njihovi oceni nadaljnja blažitev učinkov potencialne nezmožnosti plačevanja kreditnih obveznosti ključnega pomena.