STA novice / Bruselj z načrtom za sinergije med civilno, obrambno in vesoljsko industrijo

Kot so navedli danes v Bruslju, je eden od treh glavnih ciljev akcijskega načrta izboljšati dopolnjevanje med programi in instrumenti EU, ki zajemajo raziskave, razvoj in uvajanje, da bi izboljšali učinkovitost naložb. Poleg tega želi komisija spodbuditi k temu, da bodo imeli Evropejci gospodarske in tehnološke koristi od financiranja EU za raziskave in razvoj, tudi na področju obrambe in vesolja. Olajšati želi tudi uporabo dosežkov raziskav civilne industrije in civilno vodenih inovacij v evropskih projektih obrambnega sodelovanja.

Ob upoštevanju teh ciljev komisija napoveduje enajst ukrepov, ki se osredotočajo na medsebojno delovanje civilne, obrambne in vesoljske industrije. Ti ukrepi med drugim ustvarjajo okvir za krepitev sinergij in medsebojnega bogatenja med vsemi relevantnimi programi in instrumenti EU, na primer na področju digitalnih tehnologij, oblakov in procesorjev. Poleg tega ustvarjajo sistematično in usklajeno podlago za razvoj kritičnih tehnologij.

Namen ukrepov je podpreti inovacije zagonskih podjetij, malih in srednjih podjetij ter raziskovalnih in tehnoloških organizacij. Pomenijo pa tudi priprave na začetek izvajanja treh vodilnih projektov, ki bi lahko postali prelomni. To so tehnologija brezpilotnih zrakoplovov, varna vesoljska povezljivost in upravljanje vesoljskega prometa, so sporočili iz Evropske komisije.

Izvršna podpredsednica komisije, pristojna za politiko konkurence, Margrethe Vestager je ob tem povedala, da evropski obrambni sklad omogoča velik potencial za sinergije med inovacijami na področjih vesolja, obrambe ter civilnih raziskav in inovacij. "To potrebujemo za številne kritične tehnologije. Ta akcijski načrt sistematično in metodično obravnava sinergije v zvezi s kritičnimi tehnologijami na vseh treh področjih," je poudarila.

Komisar za notranji trg Thierry Breton pa je dejal, da se bo s čim boljšim izkoriščanjem sredstev evropskega obrambnega sklada in zagotavljanjem močnih sinergij med obrambnimi, vesoljskimi in civilnimi tehnologijami zmanjšala odvisnost EU na področju kritičnih tehnologij in okrepil vodilni položaj v industriji, ki je potreben za okrevanje po krizi.