STA novice / Na ministrstvu za pravosodje ob predlaganih spremembah kazenskega zakonika izpostavili večjo zaščito žrtev

Obstoječa zakonodaja glede kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost v glavnem temelji na tradicionalnem modelu prisile. Kar pomeni, da se za obstoj kaznivega dejanja zahteva prisila in posledično upiranje žrtve, česar kljub zavračanju dejanja žrtev pogosto ni sposobna. Zaradi tega so v praksi določeni nedopustni posegi v spolno nedotakljivost ostali nekaznovani, so pojasnili na ministrstvu za pravosodje.

Vlada je zato v sredo na predlog ministrstva potrdila predlog novele Kazenskega zakonika, ki vključuje spremembe v definiciji kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost, in sicer gre za odmik od obstoječega modela prisile k modelu soglasja, ki po navedbah ministrstva nudi večjo zaščito žrtvam.

Vladni predlog namreč določa, da za obstoj kaznivega dejanja posilstva in spolnega nasilja ni več potrebna storilčeva uporaba sile ali grožnje oziroma fizičen upor žrtve, ampak gre za kaznivo dejanje, če žrtev s tem spolnim dejanjem ni soglašala, in torej svoje privolitve ni konkludentno ali z besedami izrazila. S tem se inkriminira posilstvo in spolno nasilje po t. i. modelu afirmativnega soglasja ali po modelu ja je ja.

Ministrstvo je sicer pripravljalo celovito spremembo Kazenskega zakonika, kamor bi vključili tudi te spremembe, pri čemer pa so se sami nagibali k t. i. modelu veta, oziroma modelu ne je ne. Po tem modelu do kaznivega dejanje pride, če storilec ignorira navzven prepoznano zavrnitev.

"Vzporedno s pripravo predloga pa se je v javnosti vzpostavil širši družbeni, posledično pa tudi politični konsenz, za prehod v sistem modela afirmativnega soglasja," je opozorilo ministrstvo. Dodalo je, da jih je k pripravi takega predloga pozval tudi državni zbor v začetku februarja. Tako so zdaj vložili v DZ predlog novele kazenskega zakonika, ki prinaša to spremembo.

Ob tem so na ministrstvu zapisali, da so podprli namen Inštituta 8. marec, da začne z zbiranjem podpisov za uveljavitev modela ja je ja in pripisali izjavo ministrice Lilijane Kozlovič, ki podpira "vsa prizadevanja, tako nevladnih organizacij kot strokovnjakov in politikov, ki prisostvujejo pri razpravi o tej družbeno pomembni temi, tudi z vidika ozaveščenosti javnosti o spolni kriminaliteti".

"Verjamem, da bo, ne glede na predlog zakona, ki bo obravnavan v državnem zboru - razprava o tem vprašanju odprta, plodna, da bo vključevala tudi stroko, ter da bo usmerjena v skupni cilj - v najboljšo zaščito žrtev in pravne države," je ob tem navedla ministrica.

V Inštitutu 8. marec so sicer ravno danes želeli v DZ vložiti podoben zakonski predlog, ki ga je podpisalo več kot 5000 ljudi. Zato so danes izrazili razočaranje, da jih je vlada prehitela, saj menijo, da je s tem razvrednotila tako prizadevanja prostovoljcev, ki so zbirali podpise pod zakon, kot podpisnikov, ki so s tem demokratično izrazili svojo voljo. Vseeno pa napovedujejo podporo vsakemu predlogu, ki prinaša model ja pomeni ja.

Da vlada ni ravnala pošteno, menijo tudi v opozicijskih LMŠ, SD, SAB in Levici. So pa te stranke vložile v parlamentarni postopek predlog zakona, ki so ga pripravile z Inštitutom 8. marec. Možno je, da bi v nadaljevanju postopka predloga združili.