STA novice / Simoniti na poslansko vprašanje: Evropska uredba za okrevanje ne predvideva kulture kot samostojnega področja
ponedeljek, 1.3.2021
Ljubljana, 01. marca (STA) - Evropska uredba o vzpostavitvi mehanizma za okrevanje in odpornost, ki je podlaga za nacionalne načrte, ne predvideva kulture kot samostojnega področja oziroma kot samostojnega razvojnega stebra, je v odgovor poslanki Lidiji Divjak Mirnik (LMŠ) zapisal minister za kulturo Vasko Simoniti.
Poslanka je namreč na podlagi osnutka načrta za okrevanje in odpornost ugotovila, da je kultura po višini načrtovanih nepovratnih sredstev na dnu lestvice, Evropska komisija pa je po njenih besedah že lani državam članicam EU posebej predlagala, da dodatna sredstva iz sklada za okrevanje in odpornost EU namenijo temu področju.
V poslanskem vprašanju jo je zato med drugim zanimalo, kako minister ocenjuje dejstvo, da kultura ne nastopa kot samostojno področje ter da je delež nepovratnih sredstev za področje kulture eden najnižjih. Evropska uredba o vzpostavitvi mehanizma za okrevanje in odpornost tega ne predvideva, je odgovoril Simoniti. Glede nepovratnih sredstev pa je zapisal, da bo Slovenija koristila bistveno večji delež teh sredstev od deleža rednega državnega proračuna za ministrstvo, kar po njegovih besedah govori o tem, da je bila kultura izpostavljena kot eden pomembnejših sektorjev.
Poslanko je zanimalo tudi, kakšen delež od načrtovanih 47 milijonov evrov za investicije v kulturno dediščino bo namenjen javnim razpisom za občinske in državne kulturne spomenike. Kot je navedel minister, bo za občinske kulturne spomenike namenjenih 15, za državne kulturne spomenike za 32 milijonov evrov.
V okviru mehanizma ReactEU pa se razpisi po Simonitijevih besedah dotikajo tudi področja energetske učinkovitosti stavb javne kulturne infrastrukture. Vzporedno se načrtujejo dolgoročni ukrepi na področju kulture v okviru ciljev politik večletnega finančnega okvirja 2021-2027, je zapisal Simoniti.
Na vprašanje, v katere ključne državne spomenike bo država investirala s pomočjo pridobljenih finančnih sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost, je Simoniti kot prioritetne navedel rojstno hišo Franceta Prešerna v Vrbi, gradove Negova, Turjak, Dornava in Viltuš ter Tehniški muzej Bistra.
Na vprašanje, kdo s področja kulture in umetnosti je bil vključen v obravnavo dokumenta, pa je minister odgovoril, da je služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, ki je pristojna za pripravo načrta, organizirala in še organizira obravnavo dokumenta z deležniki. "Deležniki s področja kulture in umetnosti so bili vključeni v obravnavo preko ekonomsko socialnega sveta in razvojnih regij," je zapisal v odgovoru.
Zadnje novice
-
Socialni partnerji ne nasprotujejo nadaljevanju postopka glede zakona o nacionalnem demografskem sklad (daljše)
13.11.2026 -
Začel se je postopek imenovanja novega predsednika Državne revizijske komisije
13.11.2026 -
Zagovornik načela enakosti opozarja na tveganje diskriminacije zaradi predlagane prepovedi zakrivanja obrazov
13.11.2026 -
Svet EU in Evropski parlament z dogovorom za povečanje števila emisijskih kuponov za industrijo (dopolnjeno)
13.11.2026 -
Kabinet predsednika vlade s spleta umaknil gradivo o Snavu, Pirc Musar pričakuje vabila na seje (dopolnjeno)
13.11.2026 -
POPRAVEK: V DZ še predloga za podelitev statusa mestnih občin Jesenicam in Ravnam na Koroškem
13.11.2026 -
Objavljen razpis za direktorja urada za preprečevanje pranja denarja
13.11.2026 -
Dopolnila k proračunu za leto 2028 brez podpore odbora
13.11.2026 -
S predlogom novele obvezna presoja požarne varnosti tudi za nekatere posege v stavbe
13.11.2026 -
Občine v številkah: Največ obsojenih na prebivalca v Škocjanu
13.11.2026 -
Predlog novega odloka o Snavu zgolj z možnostjo vabljenja šefov države, DZ in opozicije
12.11.2026 -
Pravna mreža poziva poslance k zavrnitvi novele zakona o volilni in referendumski kampanji
12.11.2026