STA novice / DZ dokončno o zakonu o demografskem skladu na eni prihodnjih sej

Po predlogu vlade bi Nacionalni demografski sklad nastal s preoblikovanjem Slovenskega državnega holdinga, prevzel upravljanje skoraj vseh državnih naložb in nadomestil dosedanje upravljavce.

V pokojninsko blagajno naj bi vsako leto vplačal 40 odstotkov prejetih dividend in 40 odstotkov kupnin od prodaje naložb, preostanek naj bi bil namenjen ukrepom družinske politike in skrbi za starejše. Dodatno je DZ danes med te namene uvrstil še politiko štipendiranja.

Opozicijske SD, LMŠ in SAB so vložile vrsto dopolnil, med drugim glede sestave njegovega nadzornega sveta, pa tudi da bi se v demografski sklad preoblikovala Kapitalska družba in ne Slovenski državni holding, da sklad ne bi smel razpolagati s strateškimi naložbami brez soglasja DZ, ter da bi moral predlog strategije upravljanja naložb obravnavati tudi Ekonomsko-socialni svet. DZ je danes vsa ta dopolnila zavrnil.

SD, LMŠ, SAB in Levici prav tako ni uspelo iz zakonskega besedila črtati določbe, po kateri bo demografski sklad postal ustanovitelj in edini družbenik v tistih družbah, katerih ustanovitelj in edini družbenik je država, vlada pa edini izvajalec nalog in pristojnosti skupščine. S tem bo sklad pridobil tudi pristojnost imenovanja članov nadzornega sveta institucij, kot je Slovenska tiskovna agencija (STA), so nasprotovali poslanci opozicije.

"Nacionalni demografski sklad bo s tem dobil pristojnost za poseganje v institucije, kjer nima kaj iskati," je opozoril Luka Mesec (Levica). "Ker vladi STA ni uspelo finančno uničiti, jo je pač treba disciplinirati na drugačen način," je menila Lidija Divjak Mirnik (LMŠ), Nataša Sukič (Levica) pa je omenjeni član označila za "giljotino na vrat STA in na neodvisnost te hrbtenice naših medijev".

Je pa DZ podprl dopolnila koalicije, med drugim glede postopka preverjanja izpolnjevanja pogojev kandidatov za člane nadzornega sveta sklada.

Ustanovitev demografskega sklada določa leta 2013 novelirani zakon o invalidskem in pokojninskem zavarovanju. Peter Ješovnik s finančnega ministrstva je v torek dejal, da je bistvo predlaganega zakona zagotovitev čim večjega premoženja sklada z lastniško in upravljavsko konsolidacijo kapitalskih naložb države z nekaterimi utemeljenimi izjemami. "Le tako se namreč lahko zagotovijo dodatni in stalni viri za rast premoženja sklada in doseganje čim višjih donosov brez nepotrebnega podvajanja funkcij in stroškov več sedanjih upravljavcev državnega premoženja," je dejal.

Koalicija te načrte podpira, opozicija pa meni, da je cilj le pridobiti nadzor nad upravljanjem državnega premoženja, rešitve za pokojninsko blagajno pa ne bo. Stranke Levica, LMŠ, SD in SAB tudi predlagajo, naj se v zvezi s tem zakonom razpiše posvetovalni referendum. O pobudi mora DZ odločiti pred končno odločitvijo o zakonskem predlogu.