STA novice / DZ prižgal zeleno luč poroštvu Slovenije za Panevropski jamstveni sklad pri EIB

Kot pojasnjujeta vlada oz. ministrstvo za finance kot predlagatelja zakona, je njegov namen to, da Slovenija kot soustanoviteljica pristopi k Panevropskemu jamstvenemu skladu in v sorazmernem deležu zagotavlja jamstvo temu skladu.

Na ta način se bo slovenskemu gospodarstvu zagotovil dostop do dodatnih likvidnostnih sredstev za premagovanje koronske krize. Programska posojila, za katera jamči sklad, so namenjena financiranju obratnih sredstev ter investicijam.

Gre za enega od vrste ukrepov EU v prizadevanjih za zmanjšanje posledic epidemije za gospodarstva. Sklad, ustanovljen aprila lani, bo z jamstvi držav v skupni višini 25 milijard evrov skupini EIB omogočil, da svojo finančno podporo podjetjem, predvsem malim in srednjim, v obliki dodatnih posojil poveča za do 200 milijard evrov.

Financiranje iz jamstvenega sklada izvajata EIB in njen hčerinski Evropski investicijski sklad, specializiran za financiranje malih in srednje velikih podjetij. Namenjen je pomoči podjetjem v EU, ki se soočajo s pomanjkanjem likvidnosti.

Panevropski jamstveni sklad predvideva prispevek vseh 27 članic EU v obliki poroštev, na voljo pa je tudi za prispevke drugih subjektov. Slovenija z danes sprejetim zakonom zagotavlja poroštvo skladu v višini svojega sorazmernega deleža sredstev jamstvenega sklada oz. v vrednosti nekaj manj kot 70,1 milijona evrov.

V prvem pridružitvenem krogu so se jamstvenemu skladu sicer že pridružile članice, ki tvorijo skupaj več kot 90 odstotkov kapitala hišne banke EU, tako da je septembra 2020 sklad postal operativen.

Predvideno je, da bo sklad začasne narave. Rok za prijavo in odobritev projektov za financiranje je časovno omejen do 31. decembra 2021, pri čemer se lahko to obdobje podaljša za šest mesecev. Predvideno je, da bodo članice poroštva zagotavljale do 31. decembra 2037, vsako morebitno nadaljnje podaljšanje pa je pogojeno s soglasjem vseh sodelujočih.

Ob ustanavljanju sklada je bila po pojasnilih finančnega ministrstva ocenjena tudi višina pričakovanih neto izgub sklada, in sicer bi ta lahko dosegla 20 odstotkov višine vseh sredstev sklada. Za Slovenijo ta ocena pomeni dejansko vplačilo do 14 milijonov evrov sredstev v obdobju delovanja sklada.