STA novice / V SD v zakonodajni postopek vložili predlog zakona o znanstvenoraziskovalni dejavnosti

Kot je na novinarski konferenci pojasnil poslanec SD Marko Koprivc, znanstvena sfera na zakon čaka od leta 2011, ko se je začela priprava nove zakonodaje na področju znanosti, inovacij in tehnologije. Spomnil je, da je nekdanji minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo že pred dobrim letom ob koncu prejšnje Šarčeve vlade besedilo zakona v celoti uskladil tudi s strokovno javnostjo, zeleno luč je dobilo tudi na svetu za znanost in tehnologijo.

Po menjavi vlade je nova ministrica za izobraževanje Simona Kustec, kot se je izrazil, pripravljen in usklajen predlog zakona enostavno "pospravila v predal". V SD se sprašujejo, zakaj ministrica oz. pristojno ministrstvo "ne upata" vložiti v proceduro tega zelo pomembnega zakona.

Poudaril je, da gre za zelo obsežen in kompleksen zakon, obsega več kot 100 členov, in zajema celotno področje znanosti in inovacij. Zato je po mnenju Koprivca zelo pomembno, da se v DZ opravi najprej splošna razprava, nato še javna predstavitev mnenj. V SD upajo, da bo vendarle zakon dobil zeleno luč v DZ in da bodo vse politične stranke ne glede na politično pripadnost uvidele, kako pomembno je, da se področje znanosti uredi.

Da ima zakon "dolgo brado", ki se vleče od leta 2011, je opozoril tudi podpredsednik SD in nekdanji minister za izobraževanje Jernej Pikalo. Gre za izvedbeni zakon raziskovalne in inovacijske strategije Slovenije, ki je bila sprejeta 2011 in je danes že potekla.

Glede na to, da je bil zakon usklajen z vsemi deležniki in ga je podprl tudi svet za znanost in tehnologijo kot najvišji organ v državi s tega področja, SD po njegovih navedbah ni preostalo drugega, kot da ga po enem letu čakanja v proceduro vložijo sami.

Poudaril je, da je zakon o znanstvenoraziskovalni dejavnosti sistemski zakon, ki postavlja nove temelje razvoja znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti. "Zakon je tudi nujen pogoj za to, da bodo vsa sredstva za okrevanje in obnovo lahko prišla na pravi naslov in da se bo Slovenija začela pospešeno razvijati," je dejal.

Izpostavil je še, da z zakonom Slovenija dobiva stabilno institucionalno financiranje javnih raziskovalnih organizacij, povišanje sredstev za znanost in raziskave na en odstotek BDP, predvideva tudi ustanovitev tehnološke agencije. "S tem zakonom bolj kot kadarkoli povezujemo znanost, raziskovanje, inovacije, podjetništvo, gospodarstvo, ker je to najboljši način za doseganje dodane vrednosti," je zaključil Pikalo.