STA novice / Ministrstvo v predlog novele zakona o vodah dodalo varovalko o gradnji nevarnih objektov

Nevladne organizacije društvo Eko Anhovo, društvo Eko krog in civilna iniciativa Danes so na današnji skupni novinarski konferenci opozorile na novelo zakona o vodah, ki je v parlamentarni obravnavi. Spremembe, ki naj bi jih poslanci sprejeli po skrajšanem postopku, po njihovi oceni pomenijo veliko dodatno grožnjo čisti pitni vodi. Na ministrstvu se s tem ne strinjajo.

Kot so sporočili, ima vodovarstveno območje v svoji strukturi več različnih stopenj varovanja v obliki različnih vodovarstvenih pasov, ki so lahko tudi zelo prostorsko obsežni ter lahko pokrivajo tudi območja celotnih mest in varujejo pitno vodo z različnimi načini in stopnjami varovanja za različne objekte. Prav tako se za potencialno nevarne gradnje vedno predpiše še posamična analiza tveganja.

"Danes je mnogo nevarnih objektov lociranih na območjih vodovarstvenih pasov, ne nazadnje je skoraj pol Ljubljane na območju vodovarstvenih pasov Ljubljanskega polja in je vse odvisno od tehnologije procesov, ki jih tam opravljajo. Primeri nesreč pa se tudi dogajajo in tudi za te primere obstajajo načrti in dokumenti, po katerih je treba ravnati, da se prepreči kakršnokoli onesnaženje virov pitne vode," so navedli.

Dodali so, da spremembe na področju priobalnih pasov ne prinašajo nič novega z vidika preverjanja pogojev za gradnjo, saj je bilo na priobalnem pasu že sedaj možno graditi, če so bili izpolnjeni določeni pogoji. Zdaj se spreminja samo postopek in prenaša raven preverjanja izpolnjevanja pogojev za gradnjo na priobalnem pasu z vlade na direkcijo za vode. Menijo, da bo direkcija kritično in učinkovito, predvsem pa hitreje, kot je to počela vlada do sedaj, preverjala izpolnjevanje vseh teh pogojev.

Nov predlog zakona o vodah bo torej po njihovem mnenju razbremenil vlado in s tem omogočil hitrejše reševanje vloženih predlogov oz. vlog, kar za stranke - predlagatelje - posledično pomeni, da se v luči odprave administrativnih ovir skrajšujejo oz. ukinjajo dosedanji dolgotrajnejši postopki sprejema uredbe na vladi, hkrati pa se stranke s tem istočasno tudi finančno in časovno razbremenjuje.

S predlaganim zakonom se dopolnjuje in spreminja tudi poraba sredstev sklada za vode, in sicer tako, da se sredstva sklada lahko uporabijo tudi za izvajanje javnih gospodarskih služb urejanja voda, vendar zgolj v primerih, ko sredstev za financiranje teh nalog ni mogoče v celoti zagotoviti iz drugih finančnih virov.

Uvaja se postopek, ki je preglednejši, saj omogoča izvajanje cenovne politike na področju upravljanja z vodami v skladu s prejeto evropsko politiko do voda, ki zahteva od države članice povračilo stroškov za vse naloge, povezane z upravljanjem z vodami, so dodali.