STA novice / Predlagane zakonske spremembe za možnost investicij v vojski (dopolnjeno)

Novembra lani je DZ sprejel zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski, ki v šestletnem obdobju predvideva za 780 milijonov evrov dodatnih sredstev za vojaške naložbe, teden dni pozneje pa je potrdil tudi zakon o izvrševanju državnega proračuna za leti 2021 in 2022, v katerem piše, da kot izjema od omejitev prevzemanja obveznosti iz proračuna veljajo pogodbe za investicije v vojski v obsegu in na način, določen s posebnim zakonom.

Konec januarja je ustavno sodišče izvajanje zakonske podlage za dolgoročnejše vojaške investicije začasno zadržalo. Kot je ocenilo, bi izvrševanje zakona, če bi se izkazalo, da je protiustaven, povzročilo hujše škodljive posledice, kot pa če se zakon razmeroma kratek čas do končne odločitve ne bi izvrševal. Zadevo bo obravnavalo absolutno prednostno, je napovedalo.

Namesto da kot izjema od omejitev prevzemanja obveznosti iz proračuna veljajo pogodbe za investicije v Slovenski vojski na podlagi posebnega zakona, zdaj na finančnem ministrstvu predlagajo, naj to velja za pogodbe za investicije v vojski, predvidene s splošnim dolgoročnim programom opremljanja in razvoja Slovenske vojske ter srednjeročnim obrambnim programom za njegovo izvedbo.

"Gre za rešitev, s katero bo mogoče prevzemanje obveznosti za najpomembnejše investicije v Slovenski vojski v daljšem časovnem obdobju in s tem uresničevanje dolgoročnega razvoja Slovenske vojske," so zapisali v obrazložitvi. Vlada bo predlog zakona obravnavala na eni prihodnjih sej in ga poslala v obravnavo v DZ po nujnem postopku.

Trenutno veljavna resolucija določa vizijo razvoja, raven ambicij, dolgoročne cilje in prioritete razvoja ter modernizacijo Slovenske vojske v obdobju do leta 2025. Med drugim so v njej zapisani tudi ključni bojni sistemi in vojaška oprema, ki jo je treba nabaviti za izvajanja nalog Slovenske vojske. Na tej podlagi vlada na vsaki dve leti sprejema srednjeročne obrambne programe, trenutni zajema obdobje 2018-2023.

Kot ključni razlog za predlagano rešitev na ministrstvu navajajo dejstvo, da gre pri nabavah vojaške opreme in oborožitve za specifično tržišče. Dobavni roki so tudi 18 mesecev in več od datuma podpisa pogodbe, dobave pa so praviloma razdeljene v daljše časovno obdobje. Za prevzemanje dolgoročnih obveznosti, ki bodo presegale omejitve iz zakona o izvrševanju proračunov, bo moralo obrambno ministrstvo predhodno pridobiti soglasje vlade, s čimer bo vzpostavljen dodaten nadzor, so zapisali.

Medtem je imelo ustavno sodišče zahtevo za oceno ustavnosti zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski na dnevnem redu ravno danes, njen pobudnik, Luka Mesec iz stranke Levica, pa pravi, da "se vlada očitno boji, da bo na ustavnem sodišču izgubila in išče nove načine, kako izvesti 780-milijonsko nabavo orožja - kljub nasprotovanju kar 75 odstotkov javnosti."

Levica je skupaj s stranko SD po sprejetju zakona v DZ vložila tudi več kot 28.000 podpisov za začetek postopkov za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma, a je koalicijska večina nato potrdila sklep o nedopustnosti referenduma. Opozicija se je na ustavno sodišče zato obrnila z zahtevo za presojo ustavnosti omenjenega sklepa.

Predlagane so sicer še nekatere spremembe zakona o izvrševanju proračuna, med drugim možnost dodatnega zaposlovanja pri neposrednih in posrednih uporabnikih proračuna države in občin v letu 2021, kadar se njihove plače ne financirajo iz proračuna, pač pa iz projektov in programov s področja znanosti.