STA novice / Vlada v javno obravnavo poslala novelo zakona o upravnem sporu

Predlog novele senatno sojenje kot prvotno obliko odločanja v upravnem sporu nadomešča z odločanjem sodnika posameznika, razen v posebej določenih primerih, ko gre za zapletena pravna in dejanska vprašanja.

Z namenom skrajšanja in racionalizacije odločanja predlog uvaja možnost, da sodišče stranki odredi omejitev obsega in števila vlog ter ji določi rok, v katerem mora pripraviti pisni povzetek bistvenih vprašanj, in dolžino povzetka. Sodišče bi smelo stranki omejiti tudi čas podajanja navedb na naroku. "Le s skrbnim in vnaprej pripravljenim postopanjem na glavni obravnavi tako na strani sodnika kot tudi strank postopka se namreč lahko udejanji načelo koncentrirane glavne obravnave," je zapisano.

Z namenom racionalizacije postopka predlog novele uvaja tudi pravilo, da se prepis zvočnega posnetka ne izdela, razen če tako zahteva vrhovno sodišče, zaostruje tudi sankcije, če stranka ne pride na pripravljalni narok ali narok za prvo obravnavo.

Ena najpomembnejših sprememb novele se nanaša na ureditev obveznosti izvedbe glavne obravnave, ki jo bo moralo upravno sodišče zdaj izvesti vedno, ko je dejansko stanje med tožnikom in tožencem sporno.

S predlogom se v upravnem sporu na novo ureja možnost sodišča, da izdela sodbo s skrajšano obrazložitvijo, dodan je tudi nov razlog za obnovo postopka. Tak razlog bi lahko bila tudi sodba Evropskega sodišča za človekove pravice, če le ta ugotovi, da so bile v postopku pred domačim upravnim sodiščem stranki kršene konvencijske pravice. Pri tem morajo biti izpolnjene tri dodatne predpostavke, in sicer da odškodnina ni primerno zadoščenje za odpravo posledic, da je obnova nujna za odpravo kršitve in da obnova vpliva le na pravni položaj njenega predlagatelja.