STA novice / V Levici za dvig prispevne stopnje delodajalcev (dopolnjeno)

Predlog pokojninske novele, ki ga je DZ v drugi obravnavi že sprejel, vključuje tudi sprejeto dopolnilo Levice, po katerem bi se zagotovljena pokojnina za polno delovno dobo s 581 evrov zvišala na raven minimalnih življenjskih stroškov, ki znaša 613 evrov, najnižja pokojnina pa z 246 evrov na raven kratkoročnih minimalnih življenjskih stroškov, ki je 442 evrov.

Z namenom, da bi dobili dovolj sredstev za to, so že vložili predlog novele zakona o prispevkih za socialno varnost. Ta predvideva postopni dvig prispevne stopnje delodajalcev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje z 8,85 odstotka na 12,05 odstotka do leta 2025. Dvig bi se uveljavil postopoma, in sicer po 0,8 odstotne točke v letih 2022, 2023, 2024 in 2025.

Kot so ocenili, se bo zaradi dvigov prispevnih stopenj primanjkljaj pokojninske blagajne že leta 2022 znižal za 140 milijonov evrov, leta 2025 pa za 560 milijonov evrov. "Zaradi negativnih učinkov epidemije na gospodarstvo v letu 2021 predlagamo da do prvega dviga prispevkov pride leta 2022, ko bo po napovedih urada za makroekonomske analize in razvoj realna rast BDP znašala 3,7 odstotka," so zapisali.

Delodajalci bodo tako še vedno plačevali manj kot zaposleni, za katere prispevna stopnja znaša 15,5 odstotka, so zapisali.

Ob tem so v Levici kritični tudi do vladnih ukrepov, ki po njihovi oceni pokojninske blagajne ne rešujejo, ampak jo izčrpavajo. "Stalno podaljševanje upokojitvene starosti je v nasprotju s prizadevanji za izboljšanje kakovosti življenja. Tudi demografski sklad, ki ga ustanavlja vlada ni rešitev," so zapisali. Po njihovih navedbah gre pri demografskem skladu "zgolj za prelaganje denarja iz enega žepa v drugega, ki ne prinaša prav nobenega novega vira za pokojnine".