STA novice / Vizjak napoveduje manj birokratskih ovir in investicije v poplavno varnost

"Rdeča nit naših ukrepov oz. prizadevanj je zmanjšanje administrativnih bremen, birokratskih ovir pri načrtovanju in izvajanju posegov v prostor ter izboljšanje učinkovitosti organov v sestavi ministrstva, zlasti Agencije RS za okolje in Agencije RS za vode," je podčrtal minister. "Želimo zmanjšati ovire, a ne na račun varstva okolja in narave," je dodal.

Med dosedanjimi dosežki je Vizjak izpostavil uredbo o presojah vplivov na okolje, na podlagi katere je postopkov 50 odstotkov manj, obenem pa so uspeli odpraviti okoli 25 odstotkov zaostankov iz preteklosti. "Gre za tako imenovane mejne pragove, ko je treba za določeni poseg izdelovati predhodni postopek oz. iti v presojo vplivov na okolje. Tu je bila slovenska zakonodaja bistveno bolj stroga od direktiv EU in smo po nepotrebnem obremenjevali zlasti gospodarstvo, pa tudi občine, z brezplodnimi postopki," je dejal minister.

Med prihajajočimi pomembnejšimi spremembami zakonodaje je Vizjak izpostavil nov gradbeni zakon in zakon o urejanju prostora, "ki zelo pomembno urejata učinkovitejše posege v prostor in gradnjo objektov na način, da bo bistveno lažje projekte obravnavati vsebinsko in se ne zapletati v postopkovne ovire". Zakona naj bi šla v uradno proceduro predvidoma aprila ali maja.

Novi zakon o varstvu okolja prinaša reformo ravnanja z odpadki, saj v slovenski pravni red prenaša evropsko ureditev na področju proizvajalčeve razširjene odgovornosti. Vsi proizvajalci odpadkov bodo morali organizacijsko in finančno poskrbeti za odpadke iz določenega toka. To bo vplivalo tudi na izdatke gospodinjstev, ki ne bodo več plačevala za zbiranje, prevoz in ravnanje z določenimi vrstami odpadkov, zlasti odpadno embalažo, je prepričan minister. Zakon je že bil v javni obravnavi in bo šel v vladno proceduro še v prvi polovici leta.

Nenazadnje je spomnil na stanovanjski zakon, ki odpravlja težavo, ki vztraja od leta 2007. "Od takrat se ni usklajevala neprofitna najemnina, zato državni in občinski skladi niso mogli pridobivati ustreznih sredstev za širitev oz. za gradnjo novih javnih najemnih stanovanj. Vsled tega je stanovanjska gradnja nekoliko zastala, skladi pa so začeli prodajati stanovanja, kar pa ni v skladu s strategijo na področju stanovanjske politike, ki si je zadala več javnih najemnih stanovanj," je navedel.

Ministrstvo je tudi podvojilo sredstva za vzdrževanje vodotokov, "da ne pride do neljubih posledic za premoženje ter za življenje in zdravje ljudi, torej poplav," je navedel. Tako skozi načrt za okrevanje in odpornost kot s prihodnjo finančno perspektivo želi ministrstvo zagotoviti poplavno varnost na ključnih projektih, ki so še odprti - zlasti ob Savinji, Vipavi in na območju Ljubljane. "Tu bo precej naložb," je napovedal Vizjak.

Več sredstev ministrstvo namenja tudi za sanacijo plazov, ki jih zaznajo občine, a jih ne morejo same urediti skozi svoje proračune. "Na tem področju smo precej pospešili sanacije," je spomnil Vizjak.

Za vladno obravnavo je ministrstvo pripravilo tudi dolgoročno strategijo razogličenja, ki predvideva, da bo Slovenija do leta 2050 ogljično nevtralna. Gre za miks pogledov različnih resorjev - ministrstev za infrastrukturo, za kmetijstvo, za gospodarstvo, pa tudi drugih. "Predvidevamo ustanovitev posebne službe za podnebno politiko na nivoju kabineta predsednika vlade, ki bo usklajevala delo resorjev in usmerjala njihove politike za dosego strateškega cilja ogljične nevtralnosti do 2050," je pojasnil Vizjak.

K temu cilju naj bi prispeval tudi podpis koncesijske pogodbe za gradnjo hidroelektrarn na Srednji Savi. "Po dveh desetletjih smo lani to zaključili in podelili koncesijo Holdingu slovenske elektrarne. Upamo, da bomo s tem uspeli narediti pomemben preboj pri zagotavljanju okolju prijazne, obnovljive električne energije za gospodarstvo in podjetja," je še podčrtal okoljski minister.