STA novice / Sodniško društvo na ustavno sodišče vložilo pobudo za oceno ustavnosti več členov zakonov

Kot so sporočili iz Slovenskega sodniškega društva, pobudniki namreč na podlagi analize sedanjega sistema ureditve na tem področju ter primerjave prejemkov sodnikov s prejemki funkcionarjem drugih dveh vej oblasti ter javnih uslužbencev menijo, da je zakonska ureditev na tem področju v nasprotju z 2. členom (načelo pravne države), 3. členom (načelo delitve oblasti in enakovrednosti vseh treh vej oblasti), 14. členom (enakost pred zakonom - prepoved diskriminacije), 23. členom (pravica do sodnega varstva) in 125. členom (neodvisnost sodnikov) ustave.

Pobudniki so se s tem odločili za uporabo pravnega sredstva, ki jim ga omogoča zakon o ustavnem sodišču, saj po več letih pozivanja pristojnih institucij k ustrezni ustavni ureditvi položaja sodnikov niso bili uspešni, so navedli.

Načelo enakosti zavezuje zakonodajalca, da bistveno enake primere obravnava enako in bistveno neenake različno. Funkcionarji vseh treh vej oblasti (zakonodajne, izvršilne in sodne) morajo biti v svojih položajih izenačeni. Primerjalne analize pa so pokazale izrazita nesorazmerja, saj upoštevaje osnovno plačo in dodatke prejemajo sodniki v povprečju za sedem do osem plačnih razredov manj v primerjavi s funkcionarji ostalih, poudarjajo v društvu.

Povprečne plače funkcionarjev zakonodajne in izvršilne oblasti so na tako visoki ravni, kot so plače vrhovnih sodnikov svetnikov, ki veljajo za največje pravne strokovnjake. To po mnenju društva pomeni namerno degradiranje sodstva in ustvarjanje neustavnega položaja.

Ob tem spomnijo, da je s podpisom aneksa h kolektivni pogodbi za javni sektor v decembru 2019 prišlo pri javnih uslužbencih do uvrstitve novih dodatkov in povišanja vrednosti obstoječih dodatkov in drugih prejemkov ter povračil stroškov, kar je povzročilo, da sodniki iz tega naslova prejemajo dejansko nižje dodatke kot javni uslužbenci, pa čeprav gre za isto vrsto dodatkov.

V vsem tem času so sodniško društvo in sodniki na različne načine skušali doseči odpravo "navedenega neustavnega položaja". Na to so vlado in DZ opozarjali vrhovno sodišče, Sodni svet in sodniško društvo. Argument ostalih dveh vej oblasti je bil po navedbah društva vedno v tem, da bi se z drugačno ureditvijo finančnega položaja sodnikov poseglo v enotni plačni sistem.

V društvu še opozarjajo, da vsak poseg, za katerega se izkaže, da nedopustno posega v neodvisnost sodstva, nedopustno in protiustavno posega tudi v sam obstoj Slovenije kot pravne države ter v načelo delitve oblasti.