STA novice / Strokovna združenja poslance pozivajo k zavrnitvi novele zakona o vodah

"Sprejemu novele zakona odločno nasprotujejo tako strokovna združenja kot civilna družba, saj predlagane spremembe zakonodaje niso bile primerno strokovno utemeljene in ne dosegajo skupnih ciljev celostnega upravljanja voda, hkrati pa nedvoumno kršijo veljavno nacionalno in evropsko zakonodajo," so danes zapisali v Slovenskem društvu za zaščito voda, Slovenskem komiteju Mednarodnega združenja hidrogeologov, Društvu vodarjev Slovenije ter Globalnem partnerstvu za vodo Slovenije.

Znova so opozorili na sporni 2. člen predloga novele, ki spreminja ter dopolnjuje 37. člen obstoječega zakona o vodah na način, ki po njihovi oceni nedopustno razširja možnost posegov na vodna in priobalna zemljišča ter na območja presihajočih jezer. "Novela namreč odpira vrata množični gradnji objektov v javni rabi po veljavni gradbeni zakonodaji, ki bi jih bilo po novem možno graditi le z izdajo vodnega soglasja Direkcije RS za vode in mimo prostorskega načrtovanja s področja upravljanja voda," so posvarili.

Če so bili doslej posegi mogoči le na stavbnih zemljiščih znotraj naselij, jih novela zakona zdaj širi tudi na vsa ostala naravna vodna zemljišča celinskih voda in na priobalna območja, ki so v zakonodaji definirana kot naravno vodno javno dobro in so pomembna za ohranitev, varstvo in izboljšanje kakovosti okolja. Poleg tega bi se s predlaganimi spremembami in v korist zlasti zasebnega kapitala v Sloveniji začela uveljavljati tudi praksa omejevanja splošne rabe in dostopa do vode kot javne dobrine, so prepričani.

S tem, ko bi vodna in priobalna območja izgubila poseben status s svojo varovalno in ekosistemsko vlogo, saj gre za naravne habitate z visoko biodiverziteto, ki nam z vodnimi in obvodnimi ekosistemi zagotavljajo kakovostne, varne in zanesljive vodne vire, bi s posegi na ta območja občutno povečali tveganja za onesnaževanje površinskih in z njimi povezanih podzemnih vodnih teles, ki so glavni viri naše pitne vode, so prepričani.

Zaradi večjega vpliva na stanje voda in za prepotrebno zaščito zdravja ljudi bi na celotno družbo prenesli tudi bremena vseh kasnejših nujnih ekosistemskih ukrepov za večanje odpornosti družbe na področju tveganja za poplave in suše ter kakovostne oskrbe s pitno vodo, so še zapisali.

Poslanke in poslance DZ zato pozivajo, da ne podprejo predlaganih zakonskih sprememb. Obravnava novele v DZ je sicer predvidena v torek.

Novela zakona o vodah že več tednov buri duhove. Prvotno je predvidevala zlasti uvedbo možnosti rabe sredstev sklada za vode za redno vzdrževanje vodotokov, ker se z zagotavljanjem teh sredstev mudi, pa je bila v državni zbor poslana po skrajšanem postopku. Koalicija je šele v parlamentarni obravnavi v predlog novele z dopolnili vnesla dva za strokovna združenja in nevladne organizacije sporna člena, in sicer na pobudo gospodarskega ministrstva.

Ministrstvo za okolje in prostor in ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo sta se sicer prejšnji teden odločila, da iz novele zakona o vodah izvzameta enega od teh spornih členov, in sicer člen ki bi omogočil gradnjo objektov in naprav, ki uporabljajo nevarne snovi, na vodovarstvenem območju. Na ministrstvu za gospodarstvo so ob tem opozorili, da gradnje na vodovarstvenem območju pod določenimi pogoji že omogoča 74. člen zakona in so želeli s spremembo le odpraviti neskladnosti v zakonu.