STA novice / Rešitve za podaljšanje moratorijev na posojila predlagane v dopolnitvi protikoronskega zakona

Kot izhaja iz predloga zakona, objavljenega med vladnimi gradivi v obravnavi, bodo to možnost lahko izkoristili tisti, ki opravljajo dejavnost, za katero je bilo po 12. marcu lani določeno, da se ta zaradi epidemije novega koronavirusa začasno prepove, in ki še vedno niso sposobni v roku poravnati svojih bančnih obveznosti.

To bo po predlogu veljalo tudi za tiste posojilojemalce, ki večji del prihodkov ustvarjajo z opravljanjem storitev oziroma prodajo blaga posojilojemalcem, ki ne morejo poslovati zaradi protikoronskih odlokov.

Navedeni kreditojemalci so po oceni ministrstva za finance večinoma izkoristili možnost odloga, na podlagi katerega so banke zlasti marca in aprila lani odobrile odlog za 12 mesecev. Ta se tako za večino izteče aprila, pri čemer zaradi dolgotrajnejše epidemije ti še vedno niso sposobni redno poravnavati svojih obveznosti iz kreditnih pogodb,

"Zato se predlaga dopolnitev zakona ter tem kreditojemalcem omogoči nov odlog do konca leta 2021, in sicer ne glede na to, ali so možnost že izkoristili in torej presegli trenutno veljavno skupno omejitev glede odloga v trajanju devetih mesecev," so zapisali. Kreditojemalec bo vlogo na banko lahko naslovil najpozneje do konca junija.

Evropski bančni organ (Eba) je decembra lani določil, da skupno trajanje odloga plačil obveznosti ne sme presegati obdobja devetih mesecev. Za te rešitve tako sedaj še niso podane pravne podlage, a je glede na še vedno trajajočo epidemijo in dejstvo, da odlogi v tem trenutku pomenijo rešitev za reševanje začasnih likvidnostnih težav, utemeljeno pričakovanje, da bo Eba zagotovila podaljšanje pravnih podlag, so ocenili snovalci predloga.

Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije in Združenje bank Slovenije so sredi februarja na vlado naslovili pobudo za podaljšanje odloga plačila kreditnih obveznosti, vključno z lizingom, do konca letošnjega leta. S tem bi po njihovem ohranili dolgoročno zmožnost poslovanja podjetij in blažili stiske prebivalstva.

V Banki Slovenije pa so takrat ocenili, da je ukrep dosegel svoj namen, saj na eni strani pomaga kreditojemalcem, katerih težave so omejene na čas krize, na drugi strani pa prispeva k ohranjanju relativno visoke kapitalske ustreznosti bank.