STA novice / AI v poročilu o napadih na človekove pravice pod krinko boja proti pandemiji v svetu in Sloveniji

Mednarodna nevladna organizacija za človekove pravice v danes objavljenem letnem poročilu o stanju človekovih pravic v 149 državah v letu 2020 ugotavlja, da je pandemija covida-19 izpostavila izjemno sistemsko neenakost v svetu, ki je posledica desetletij preteklih odločitev.

Nesorazmerno negativno je prizadela že tako marginalizirane ljudi, etnične manjšine, begunce, starejše in ženske, pa tudi zaposlene v zdravstvu, migrantske delavce in tisti v neformalnem sektorju. Številni med njimi so bili v prvih vrstah boja s pandemijo, a pri tem trpeli posledice preteklega zanemarjenja zdravstvenih sistemov in pičlih ukrepov socialne zaščite, so sporočili iz AI Slovenije.

AI v poročilu ugotavlja izrazito povečanje nasilja na podlagi spola in nasilja v družini, pri čemer se veliko žensk in LGBTI oseb sooča z večjimi ovirami pri dostopu do zaščite in podpore zaradi omejitev svobode gibanja in pomanjkanja zaupnih mehanizmov za žrtve.

Opozarja tudi, da so svetovni voditelji pandemijo izkoristili za intenziviranje napadov na človekove pravice. Nekateri so poskušali normalizirati preveč široko zastavljene nujne ukrepe, nekateri pa so v njih videli priložnost za utrditev lastne moči. Ponavljajoč vzorec je bil sprejemanje zakonodaje, s katero so kriminalizirali komentiranje v povezavi s pandemijo.

Svetovni voditelji so hudo škodo povzročili tudi z oviranjem skupnih prizadevanj za okrevanje z blokiranjem ali spodkopavanjem mednarodnega sodelovanja. AI pri tem izpostavlja, da so voditelji bogatih držav pokupili večino svetovne zaloge cepiv.

"Edini izhod iz te zmede je mednarodno sodelovanje. Države morajo zagotoviti, da so cepiva na voljo vsem, povsod in za vsako osebo brezplačno. Farmacevtska podjetja morajo deliti svoje znanje in tehnologijo, da ne bo nihče zapostavljen. Članice G20 in mednarodne finančne institucije morajo zagotoviti odpis dolga najrevnejšim 77 državam, da se te lahko odzovejo in opomorejo od pandemije," je poudarila Agnes Callamard, nova generalna sekretarka AI.

Nataša Posel, direktorica Amnesty International Slovenije, pa je ob objavi letnega poročila izpostavila, da smo bili v Sloveniji v letu 2020 "priča posledicam preteklih slabih odločitev in novim napadom na človekove pravice, tudi pod pretvezo boja proti covidu-19."

Opozarja, da kljub številnim pozivom, tudi AI, oblasti še niso sprožile sistemskega nadzora nad ravnanjem vpletenih v triažiranje še neokuženih stanovalcev domov za starejše v prvem valu epidemije. Oblasti so zatajile tudi ob pripravah na drugi val in s tem "ne le ogrozile človekovi pravici do najvišje stopnje zdravja in do življenja stanovalcev domov za starejše, ampak tudi pravice tam zaposlenih", je opozorila.

Kot drugo zaskrbljujočo potezo pa je izpostavila omejevanje pravice do protesta, ki se uresničuje skozi svobodo mirnega zbiranja in svobodo izražanja. "S prekinitvami je večino leta veljala splošna prepoved zbiranja, kar ni v skladu z mednarodnimi standardi. Vsako zborovanje bi namreč morale oblasti oceniti na podlagi konkretnega primera, omejitve pa so upravičene le do take mere, kot je potrebno in sorazmerno za doseganje legitimnega cilja," je dejala Nataša Posel.

Poudarila je še, da sta v nasprotju s slovensko ustavo noveli zakonov o tujcih in o mednarodni zaščiti usmerjeni v omejevanje dostopa do mednarodne zaščite. Pozdravila pa je, da bo parlament predvidoma maja letos spremenil definicijo posilstva v slovenskem kazenskem zakoniku po modelu 'ja pomeni ja' in se s tem postavil na stran preživelih spolnega nasilja.