STA novice / Arhitekti za ohranitev javnih arhitekturnih natečajev
torek, 13.4.2021
Ljubljana, 13. aprila (STA) - V Zbornici za arhitekturo in prostor Slovenije menijo, da se obveznosti javnih arhitekturnih natečajev ne bi smelo odpraviti, kot predlaga vlada. So namreč zelo učinkovita birokratska ovira pred mnogimi negativnimi praksami javnega naročanja in predvsem pred njihovimi negativnimi posledicami v grajenem okolju, opozarjajo.
Obveznost javnih arhitekturnih natečajev za večje javne investicije je določena v zakonu o javnem naročanju, z zakonom o debirokratizaciji, ki ga je vlada prejšnji mesec poslala v obravnavo v DZ, pa naj bi se ta določba odpravila. Vidi jih namreč kot birokratsko oviro.
"S to oznako se strinjamo," so v današnjem dopisu poslancem, ki bodo v kratkem predlog zakona o debirokratizaciji obravnavali, zapisali v zbornici za arhitekturo in prostor. A v nasprotju z vlado vidijo javne arhitekturne natečaje kot birokratsko oviro pred nepremišljenimi posegi v prostor, pred nekakovostno gradnjo, pred monopoli v stroki, pred prirejenimi javnimi razpisi ter pred sistemsko korupcijo.
Priznavajo sicer, da imajo natečaji svoje pomanjkljivosti. A boljšega sistema izbora projektantskih rešitev ne poznamo, so zapisali in poudarili, da natečajev, kjer strokovna žirija med prispelimi rešitvami izbere tisto, ki je najprimernejša za javni objekt, nikakor ne moremo nadomestiti z običajnimi javnimi razpisi. "Natečaji so nujen birokratski postopek za kakovostno odločanje o gradnji in drugih posegih v prostor," so zapisali.
Arhitekturni natečaji so vgrajeni v sistem javnega naročanja projektantskih storitev z namenom doseganja višje kakovosti grajenega prostora, ohranjanja javnega interesa in racionalne rabe javnih sredstev pri gradnji objektov. Gre za najbolj transparentno in najbolj demokratično obliko odločanja o urbanističnih, arhitekturnih in krajinskoarhitekturnih projektantskih rešitvah, ki zaradi možnosti neposredne primerjave različnih predlogov predstavlja tudi najracionalnejši način vodenja javnih investicij v gradnjo objektov.
Postregli so še s podatkom, da javni arhitekturni natečaji predstavljajo zgolj dva do tri odstotke vrednosti vseh projektantskih storitev za javne naročnike, saj obravnavajo predvsem največje javne investicije. Čeprav ne obravnavajo manjših gradenj, pa zato obravnavajo najpomembnejše izmed njih: šole, bolnišnice, knjižnice, javne ustanove in tako naprej. S tem imajo izjemen vpliv na kakovost celotnega grajenega okolja in na kulturo bivanja pri nas, so poudarili.
Ob tem so v zbornici spomnili, da je pravkar v teku tudi sprejem sprememb zakona o javnem naročanju, pri katerem je v okviru javne razprave že bila dosežena kakovostna rešitev glede obveznosti javnih arhitekturnih natečajev. Zato ne vidijo nobene potrebe, da bi zakon o debirokratizaciji posegal v zakon o javnih naročilih, tik preden bo ta prav tako prišel v obravnavo v DZ.
Zadnje novice
-
Ministrstvo za kulturo pripravilo predloga novel zakona o medijih in RTVS
26.8.2026 -
Med interventnimi spremembami dolgotrajne oskrbe izenačenje plačevanja storitev in dodatek za zaposlene (dopolnjeno)
26.8.2026 -
V opoziciji kritični do slovenske blokade izjave EU o izraelskih načrtih na Zahodnem bregu (dopolnjeno)
26.8.2026 -
Slovenija in Hrvaška krepita sodelovanje glede posmrtnih ostankov hrvaških žrtev na Teznu in drugih grobiščih (dopolnjeno)
26.8.2026 -
Predsednica Knovsa očita zavlačevanje vladi in Sovi (dopolnjeno)
26.8.2026 -
Okoljsko ministrstvo s predstavniki občin o podnebnih spremembah
26.8.2026 -
V petek pred poslanci določitev datuma treh posvetovalnih referendumov
26.8.2026 -
Vlada ta teden še ne bo potrdila rebalansa proračuna
26.8.2026 -
Sodišče Rašida Aziza zaradi sodelovanja v teroristični organizaciji obsodilo na pet let zapora (daljše)
26.8.2026 -
Sindikati za zvišanje dohodninskih olajšav in povračil stroškov
26.8.2026 -
Seja Knovsa preložena na prihodnji torek
26.8.2026 -
V javni obravnavi osnutek novele zakona za uskladitev z aktom o gigabitni infrastrukturi
26.8.2026