Navigacija
Portal TFL

STA novice / Združenje stečajnih upnikov: Tudi ta novela ne bo izboljšala položaja upnikov (II)

sreda, 14.4.2021

Ljubljana, 14. aprila (STA) - Tudi tokratni popravki insolvenčnega zakona ne morejo pomembneje izboljšati procesnega položaja upnikov, zato bo celotna insolvenčna zakonodaja še naprej namenjena predvsem zaščiti dolžnikov, menijo v Združenju stečajnih upnikov. Zavzemajo se med drugim za večjo preglednost in ekonomičnost insolvenčnih postopkov.

"V Združenju stečajnih upnikov vsakršno izboljšavo insolvenčne zakonodaje pozdravljamo, vendar menimo, da tudi tokratni popravki ne morejo pomembneje izboljšati procesnega položaja upnikov, zato bo celotna insolvenčna zakonodaja še nadalje namenjena predvsem zaščiti dolžnikov, medtem ko upniki ostajajo nemočni opazovalci brez vsakršnih pravic, preko katerih bi lahko vplivali na svoj položaj in pripomogli k boljšemu rezultatu postopka," je glede sprememb zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, ki jih pripravlja ministrstvo za pravosodje, za STA povedal predsednik izvršnega odbora združenja Bojan Oblak.

"Edino upniki so v stečajnem postopku vitalno zainteresirani, da je sredstev, namenjenih poplačilu terjatev, kar največ in da se postopek čim prej konča. Upniki bi morali biti ključna ovira pri pojavih samovolje, naklepnega oškodovanja in zlorab," je dodal.

Brez izboljšanja položaja upnikov bodo insolvenčni postopki še naprej "prosto lovišče za iznajdljive posameznike, ki si povsem legalno prisvajajo premoženje upnikov in davkoplačevalcev", meni Oblak.

Po njegovem mnenju bi bilo treba povečati transparentnost insolvenčnih postopkov in večji poudarek dati ekonomičnosti postopka, stroške bi bilo treba zmanjšati, omejiti pa bi bilo treba tudi dolžino stečaja, ki lahko sedaj traja tudi več desetletij, za kar da nihče ne odgovarja. "Vsako odlašanje seveda zmanjšuje možnosti za poplačilo upnikov. Problem predstavlja tudi 'nepodjetniško' vodenje stečajev, po katerem se premoženje dolžnika zgolj razprodaja, ne ohranja pa se dejavnosti (zdravih jeder), znanja, blagovnih znamk, delovnih mest," je kritičen Oblak.

Postopki nad dolžniki se po njegovih besedah praviloma sprožijo prepozno, ko so že brez lastnega premoženja. Meni, da bi bilo treba podaljšati rok izpodbojnosti in dosledno izpodbijati sporne pravne posle, k čemur upravitelji po Oblakovem mnenju niso stimulirani, obubožani upniki pa tozadevnih informacij ne premorejo ali pa si dragega pravdanja ne morejo privoščiti.

"V zakon bi bilo nujno vrniti obveznost vsaj polovičnega poplačila terjatev v prisilni poravnavi in brezpogojno vselej razlastiti družbenike, če je dolžnik brez lastnega kapitala. Zloraba prisilne poravnave je namreč nevarnejša od korektno vodenega stečaja," ocenjuje Oblak. Prisilna poravnava ohranja staro lastniško in vodstveno strukturo, ki je podjetje spravila v insolventnost, interesi gospodarskih družb pa po njegovih besedah niso vedno identični interesom lastnikov ali uprave teh družb.

"Večkrat se namreč srečujemo s pojavi inscenirane insolventnosti, institut prisilne poravnave in stečaja pa se uporablja tudi za doseganje ciljev, ki niso skladni s cilji, ki jih za te postopke predvideva pravna, ekonomska in finančna stroka," opozarja.

"Menimo, da se je v zvezi z insolvenčnimi postopki uveljavila izrazito plenilska logika, upniki pa ob tem največkrat ostanejo praznih rok. Takšna sistemska ureditev je nedopustna, skrajno nenavadna pa je tudi zato, ker se na strani upnikov praviloma nahaja tudi država, ki je takšno ureditev sprejela in jo ohranja pri življenju. Lahko bi celo rekli, da je stečajni zakon skupek pravil za nekaznovano oškodovanje upnikov in prilaščanje njihovega premoženja," je oster Oblak.

Celotna insolvenčna ureditev je po njegovem mnenju usmerjena v socializacijo dolgov in v reševanje dolžnikov, pri čemer se potaplja številne upnike. "Gre za legalno krajo, za prerazdelitev premoženja iz žepov upnikov in države v žepe dolžnikov oz. njihovih zastopnikov, včasih tudi upraviteljev," dodaja.

V združenju menijo, da obstoječega zakona z občasnimi parcialnimi popravki ni mogoče bistveno izboljšati, saj da je koncipiran za zaščito dolžnikov ob neizbežnem oškodovanju upnikov. "Gre torej za obliko privatizacijske oz. redistribucijske zakonodaje, neustreznost obstoječega sistema pa se ne kaže le v tem, da omogoča neomejeno in povsem legalno prisvajanje premoženja upnikov, pač pa tudi v tem, da praktično nihče za to nebrzdano početje ne prevzame odgovornosti, da storilci ostajajo nekaznovani in da jim pridobljene premoženjske koristi ni treba vrniti," pravi Oblak.

Temeljni koncept zakona po njegovem mnenju ostaja neustrezen in vsebuje tudi številna koruptivna tveganja. "Problem pa ni le v zakonodaji in v njenem izvajanju, pač pa tudi v strokovni usposobljenosti upraviteljev in sodnikov, v integriteti in poštenju sodelujočih posameznikov, v usposobljenosti in motiviranosti nadzornih institucij in organov pregona, v pravni kulturi," še ocenjuje predstavnik združenja.

STA je za mnenje o osnutku novele insolvenčnega zakona zaprosila tudi Zbornico upraviteljev Slovenije. A kot je povedal predsednik zbornice Andrej Perdan, napovedanih sprememb ne more komentirati, ker so še v usklajevanju.

Potrebujete pomoč?
Posvetujte se z našim strokovnjakom.

Pišite nam +386 1 4324 243
BREZPLAČNI PREIZKUS

Tax-Fin-Lex d.o.o.
pravno-poslovni portal,
založništvo in
izobraževanja

Tax-Fin-Lex d.o.o.
Železna cesta 18
1000 Ljubljana
Slovenija

T: +386 1 4324 243
E: info@tax-fin-lex.si

CERTIFIKATI IN EU PROJEKTI

 
x Dialog title
dialog window