STA novice / Finančno ministrstvo s predlogi za nadgradnjo davčnega sistema

Ministrstvo je tako pripravilo več predlogov zakonov, in sicer med drugim predloge novel zakona o dohodnini, zakona o davku od dohodkov pravnih oseb in zakona o davku na dodano vrednost.

Kot pravijo na finančnem ministrstvu, s predlogom novele zakona o dohodnini zasledujejo osnovni cilj pomoči gospodarstvu pri okrevanju po epidemiji covida-19 ter razbremenitev davčnih zavezancev.

Cilj je davčno razbremeniti dohodke iz dela, tudi s postopnim zviševanjem splošne olajšave, in sicer s 3500 evrov na 4500 evrov v prihodnjem letu, nato pa do leta 2025 vse do 7500 evrov. Davčna stopnja v zadnjem, petem dohodninskem razredu bi se znižala s 50 na 45 odstotkov, izhaja iz predloga zakona, objavljenega na e-Upravi.

Ministrstvo cilja tudi na davčno razbremenitev dohodkov iz kapitala in najema. Tako bi se znižala stopnja dohodnine od dohodkov iz kapitala (obresti, dividende in dobički iz kapitala) s 27,5 na 25 odstotkov, za pet let na 15 let bi se skrajšalo tudi obdobje imetništva kapitala, po katerem se dohodnine ne plača od dobička iz kapitala. Stopnja dohodnine od dohodkov iz oddajanja premoženja v najem bi se znižala s 27,5 na 15 odstotkov, izhaja iz zakonskega predloga.

Predlog novele zakona o dohodnini prinaša tudi spremembe olajšav za donacije in za zaposlovanje, novo olajšavo za vlaganja v zeleni in digitalni prehod, uvedbo seniorske olajšave, oprostitev plačila dohodnine dohodkov iz naslova družinske pokojnine in dohodkov itd.

Vse predlagane rešitve zakona bodo samo v letu 2022 zmanjšale prihodke iz naslova dohodnine v znesku okoli 248 milijonov evrov, v prihodnjih letih pa bo prišlo še do dodatnega izpada prihodkov zaradi postopnega zviševanja splošne olajšave. Toda ministrstvo ob tem računa na dvig razpoložljivega dohodka gospodinjstev, ki naj bi vodil v večjo potrošnjo.

Predlagana novela zakona o davku od dohodkov pravnih oseb po navedbah ministrstva zagotavlja pregledno in pravično obdavčenje, da bi tudi z davčnimi ukrepi dodatno spodbudili gospodarsko okrevanje po epidemiji covida-19.

V slovensko zakonodajo se bodo tako prenesle določbe evropske direktive proti praksam izogibanja davkom, ki neposredno vplivajo na delovanje notranjega trga. "S tem bomo naslovili škodljive davčne ukrepe in deloma pripomogli k pravičnemu obdavčenju," pravijo na ministrstvu.

Kot pojasnjujejo, s predlogom novele zakona o davku od dohodkov pravnih oseb nadgrajujejo davčne olajšave za zaposlovanje, za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju, za donacije, za vlaganja v digitalno preobrazbo in zelen prehod. Določa se, še dodajajo, enostavnejše in ugodnejše priznavanje nekaterih dohodkov pri ugotavljanju davčne osnove.

S predlogom novele zakona o davku na dodano vrednost (DDV) želi ministrstvo medtem administrativno razbremeniti davčne zavezance in davčni organ, hkrati pa slediti ciljem okoljske politike.

Predlog zakonske novele med drugim omogoča uveljavljanje odbitka DDV tudi za osebna motorna vozila za opravljanje dejavnosti, in sicer za vozila brez izpustov ogljikovega dioksida. Prav tako omogoča večjo fleksibilnost davčnemu organu za pojasnjevanje polj obračuna DDV, ki ga davčni zavezanci morajo predložiti preko sistema eDavki.

Davčnim zavezancem ne bo več treba predložiti seznama prejetih in izdanih računov ob prvem obračunu DDV, ukinja se prag za obvezen vstop kmetov v sistem DDV z ohranitvijo možnosti uveljavljanja pavšalnega nadomestila ali prostovoljnega vstopa v sistem DDV, račun v papirni obliki pa se bo izročil kupcu le na njegovo zahtevo.