STA novice / V pravni mreži za vzpostavitev zakonitih podlag ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusa

Višje sodišče je po navedbah pravne mreže v omenjeni sodbi pojasnilo, da se v slovenskem pravu prekršek predpiše z zakonom, vsebino posamezne določbe pa se lahko dopolni z odlokom, ki ga izda vlada ali posamezen minister. Določba v zakonu predstavlja "blanketno normo, odlok pa dopolnilno normo".

Pri tem mora drugi predpis, na katerega napoti blanketna norma, ostati v okviru napotitve. Če bi namreč drugi predpis širil polje kaznivosti, kot ga je začrtal materialni predpis, ki določa prekršek, bi šlo za razširjajočo razlago, ki v kaznovalnem pravu ni dopustna.

Sodišče se sicer strinja, da je nošenje mask potreben in koristen ukrep, ki ga je treba upoštevati, vendar pa vlada dolžnost nošenja maske uvaja z podzakonskim aktom, brez podlage v zakonu, s čimer je kršeno načelo zakonitosti.

S tem pa je pritrdilo stališču pravne stroke, da nenošenje maske po slovenskem pravu ni prekršek, ker za to nima ustrezne zakonske podlage. "Prekršek se lahko predpiše le z zakonom, vladni odlok pa lahko zakonsko dopolni v okviru zakonske napotitve," so poudarili.

Po 39. členu zakona o nalezljivih boleznih lahko vlada z odloki omeji zgolj svobodo zbiranja, svobodo prehajanja mej, prodajo blaga in storitev ter svobodo gibanja. Odlok o nošenju mask je vlada utemeljevala kot ukrep, ki omejuje gibanje, a je sodišče ugotovilo, da je taka razlaga preširoka, so v pravni mreži povzeli sodbo.