STA novice / KPK glede suma nezdružljivosti funkcij Tomaža Vesela ni ugotovila kršitev (dopolnjeno)

Komisija je s postopkom začela konec lanskega leta na podlagi več prejetih prijav. V predhodnem preizkusu je komisija pridobila pojasnila Vesela in različnih državnih organov, preučila je statut in organizacijsko ureditev Fife, področno zakonodajo in pridobila druge relevantne podatke.

Komisija se je na ponedeljkovi seji opredelila do dejstev in okoliščin, ki so kazali na sume kršitev nezdružljivosti funkcij in integritete. Zakon o računskem sodišču sicer ureja nezdružljivost funkcij, vendar pa za primere oziroma vprašanja, ki jih eksplicitno ne ureja, napotuje na drug zakon, to je zakon o integriteti in preprečevanju korupcije. Ta ureja nezdružljivost funkcij za poklicne funkcionarje ter hkrati opredeljuje izjeme od prepovedi.

Omenjeni zakon določa, da poklicni funkcionar ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v gospodarskih družbah, gospodarskih interesnih združenjih, zadrugah, javnih zavodih, javnih skladih, javnih agencijah in drugih osebah javnega ali zasebnega prava, razen v društvih, ustanovah in političnih strankah.

Glede na namen ustanovitve in način delovanja Fife ustreza pravnoorganizacijski obliki ustanove, zato v primeru predsednika računskega sodišča komisija ni ugotovila nezdružljivosti funkcij, saj zakon o integriteti in preprečevanju korupcije poklicnemu funkcionarju ne prepoveduje opravljanja funkcije člana nadzornega odbora v ustanovi.

Zakon sicer poklicnim funkcionarjem prepoveduje opravljanje dodatne pridobitne dejavnosti, vendar pa izjemoma dovoljuje opravljanje športne pridobitne dejavnosti. V konkretnem primeru ne gre niti za športno niti za pridobitno dejavnost kljub prejetemu plačilu za opravljanje funkcije predsednika odbora za revizijo in skladnost pri Fifi, poudarjajo v KPK. Višina plačila v kontekstu določanja pridobitnosti dejavnosti ni relevantna, saj v skladu z veljavnimi zakonskimi določbami ne predstavlja kriterija presoje in se glede na razmere v posameznih državah lahko bistveno razlikuje, so dodali.

Komisija se je opredelila tudi do izjav, ki sta jih Vesel in nekdanji predsednik KPK Boris Štefanec dala javnosti glede domnevnega pisnega mnenja komisije, ki naj bi bilo v preteklosti izdano v povezavi s to zadevo. S takšnim dokumentom KPK ne razpolaga niti ga na poziv komisije ni predložil predsednik računskega sodišča.

"Ravnanja, kot so zavajanje in podajanje neresničnih izjav funkcionarjev, lahko komisija obravnava kot sum kršitve integritete. Ker pa v konkretnem primeru ni mogoče v popolnosti ovreči trditve o obstoju dokumenta, saj je izdajo mnenja potrdil tudi Štefanec, prav tako se je nanj v svojih prijavah sprememb premoženjskega stanja skliceval predsednik računskega sodišča, komisija javnih navedb in sklicevanja na dokument, ki kasneje ni bil predložen, ni mogla šteti kot zavajanje in postopka s področja suma kršitve integritete ni uvedla," so zapisali.

Tako v tem kot tudi v preteklih postopkih, ki jih je komisija vodila, so bila zaznana sistemska korupcijska tveganja v povezavi z različno ureditvijo nezdružljivosti opravljanja funkcij ter prepovedi članstva in dejavnosti. Zato bo komisija vladi podala pobudo za poenotenje ureditve področja nezdružljivosti funkcij za poklicne funkcionarje, pri katerem se lahko po potrebi opredeli tudi sprejemljiva višina dohodkov, ki jih poklicni funkcionar pri opravljanju dodatne dejavnosti lahko pridobi.

Komisija bo v pobudi opozorila tudi na različno sankcioniranje imenovanih in voljenih funkcionarjev v primerih zaznanih kršitev v povezavi z nezdružljivostjo opravljanja funkcij, prepovedjo članstva in dejavnosti, so še zapisali.