STA novice / Okoljski prioriteti slovenskega predsedovanja znižanje izpustov do leta 2030 in biotska raznovrstnost

Najpomembnejši dosje, ki ga bo Slovenija prevzela 14. julija, bo zajeten in zahteven zakonodajni sveženj ukrepov za znižanje izpustov do leta 2030 za najmanj 55 odstotkov glede na leto 1990, je v izjavi za STA poudaril Vizjak.

Evropska komisija bo namreč zakonodajni sveženj predvidoma predstavila 14. julija - na isti dan, ko bo minister Vizjak predstavljal prednostne naloge slovenskega predsedstva na področju okolja v pristojnem odboru Evropskega parlamenta.

S svežnjem Pripravljeni na 55, ki je bolj poznan po angleškem imenu Fit for 55, bo unija začrtala, kako bo uresničila politični cilj, ki so ga voditelji članic unije po težkih pogajanjih sprejeli decembra lani. To je pomembna vmesna postaja na poti do cilja podnebne nevtralnosti do leta 2050.

"To bo zelo obsežen dosje, pokrival bo 16 področij," je izpostavil minister. Med njimi so štiri takšna, ki jih pokriva resor okolja. Preostali ukrepi se nanašajo na druga področja, na primer transport, industrijo, energetiko in kmetijstvo. "Čaka nas trdo delo," je napovedal Vizjak.

V času slovenskega predsedovanja se bo razprava o tem šele začela, konkretnih dogovorov še ne bo. Cilj slovenskega predsedstva je, da do konca leta doseže čim več napredka in da preda dosje prihodnji predsedujoči, Franciji, v čim boljšem stanju.

Pomembna prioriteta bo po Vizjakovih besedah tudi ohranjanje biotske raznovrstnosti. Minister zatrjuje, da bodo temu dosjeju namenili približno enako težo, saj je to za Slovenijo, bogato z naravnimi danostmi, pomembna tema. Temeljni cilj je vplesti skrb za biotsko raznovrstnost v vse politike.

Bistvena naloga slovenskega predsedstva na okoljskem področju bo sicer priprava sklepov oziroma mandata EU za udeležbo na mednarodnih konferencah o biotski raznovrstnosti, ki bo od 11. do 24. oktobra v Kunmingu na Kitajskem, ter o podnebnih spremembah, ki bo od 1. do 12. novembra v Glasgowu.

Minister je kot pomemben dosje izpostavil tudi zakonodajo o baterijah. Tudi glede tega si bodo prizadevali doseči čim večji napredek do francoskega predsedovanja. Tem, ki jih bodo obravnavali, je sicer še precej, na primer strategija o gozdovih in akcijski načrt za ničelno onesnaževanje.

Vizjak se je o prednostnih nalogah slovenskega predsedovanja danes pogovarjal z evropskim komisarjem za okolje, oceane in ribištvo Virginijusom Sinkevičiusom ter s predsedujočim odboru Evropskega parlamenta za okolje, javno zdravje in varno hrano Pascalom Canfinom.

Predvideno je bilo tudi srečanje z izvršnim podpredsednikom Evropske komisije za zeleni dogovor Fransom Timmermansom, ki pa so ga zaradi komisarjevih drugih obveznosti preložili na petek, ko se bosta pogovorila virtualno.

V času slovenskega predsedovanja bodo tri zasedanja okoljskih ministrov EU, dve formalni in eno neformalno. Neformalno bo v Sloveniji, predvidoma 20. in 21. julija, formalni pa predvidoma 6. oktobra v Luksemburgu in 20. decembra v Bruslju.