STA novice / Pri ugotavljanju upravičenosti do letnih pravic po predlogu premoženja ne bi več upoštevali

Upoštevanje premoženja pri odmeri letnih pravic iz javnih sredstev, ki so pravice do otroškega dodatka, državne štipendije, subvencije vrtca, kosila in malice, postavlja družine, ki so del preteklih dohodkov prihranile in jih vložile v ustvarjanje svoje dolgoročne ekonomske osnove in socialne varnosti, v slabši položaj kot družine, ki so ob enakih dohodkih vse dohodke sproti porabile in so zato upravičene do višjih letnih pravic iz javnih sredstev, je na današnji novinarski konferenci dejal minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj.

Po predlogu otroški dodatek, dodeljen družini, tudi ne bo več vplival na odmero državne štipendije za dijake in študente v isti družini.

Predlog poleg tega določa, da z namenom, da bi za starejše in druge ranljive skupine upravičencev še bolj poenostavili dostop do varstvenega dodatka, za podaljšanje pravice ne bi bilo več treba vlagati vlog. Predlagano je, da bi o podaljšanju odločil center za socialno delo po uradni dolžnosti.

Prav tako do sredine junija so v javni razpravi še trije predlogi. Po predlogu novele zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih bi uvedli avtomatizem pri dodelitvi otroškega dodatka v materialni obliki, če osnovnošolec ne obiskuje pouka. Eden od staršev bi po predlogu dobival tak otroški dodatek tri mesece. "Starši nimajo pravice uničevati prihodnosti svojih otrok," je pri tem poudaril minister.

Predlog novele zakona o socialnovarstvenih prejemkih določa, da so delovno aktivne osebe, torej osebe, ki za svojo aktivnost prejmejo plačilo, namesto dodatka za delovno aktivnost upravičene do nove spodbude, in sicer do neupoštevanja plačila za opravljeno delo do zakonsko določene višine.

Predlagano je, da se prejemek, ki ga odrasla delovno aktivna oseba prejme zaradi delovne aktivnosti, zmanjša za 35 odstotkov prejetega dohodka, vendar največ v višini 205 evrov in najmanj v višini malenkost nad 104 evre. Spodbuda se po predlogu upošteva, če je oseba delovno aktivna najmanj 60 ur na mesec.

Po predlogu sprememb zakona o urejanju trga dela pa bi bila brezposelna oseba lahko v programe javnih del skupno vključena največ štiri leta, kar je dve leti več od veljavne zakonodaje. Z namenom, da bi se brezposelni čim prej vključil na trg dela, naj bi se spremenila tudi definicija primerne zaposlitve. Primerna zaposlitev naj bi bila po novem tako tudi zaposlitev, ki ustreza največ dve ravni nižji izobrazbi brezposelnega glede na ustrezno zaposlitev, a ne glede na vrsto pridobljene izobrazbe.