STA novice / Nemčiji iz Bruslja opomin zaradi kršenja načela primarnosti prava EU

Komisija se je za sprožitev pravnega postopka proti Nemčiji v tem primeru odločila, ker ocenjuje, da je kršila temeljna načela prava EU, še zlasti načela avtonomnosti in primarnosti ter učinkovite in enotne uporabe prava unije, pa tudi načela spoštovanja jurisdikcije Sodišča EU.

Ravnanje nemškega ustavnega sodišča lahko namreč po navedbah komisije ogrozi integriteto prava EU in odpre pot k "Evropi a la carte". "EU temelji na pravu in zadnjo besedo o pravu EU izrečejo vselej v Luksemburgu," je poudaril govorec komisije Christian Wigand.

Na vprašanje, ali niso sodišča neodvisna in kaj konkretno v tem primeru pričakujejo od nemške vlade, je govorec odgovoril, da povsem spoštujejo neodvisnost sodišč, a da se postopki zaradi kršenja vselej sprožijo proti članici, ki mora poiskati rešitve. Kot možni rešitvi je navedel spremembo sodne prakse v Nemčiji ali sodbo Sodišča EU, ki bi imela pojasnjevalno vlogo v tem kontekstu.

Opomin se nanaša na odločitev nemškega ustavnega sodišča s sedežem v Karlsruheju, sprejeto 5. maja 2020, da mora Evropska centralna banka (ECB) v treh mesecih utemeljiti sorazmernost programa odkupovanja obveznic, sicer bo nemška centralna banka Bundesbank iz njega izključena.

Zadevo so nemškemu ustavnemu sodišču predložili posamezniki, ki so se pritožili proti nemški vladi in nemški centralni banki glede veljavnosti programa za odkupovanje obveznic. Nemško ustavno sodišče je zadevo julija 2017 napotilo na Sodišče EU, ki je decembra 2018 v celoti potrdilo veljavnost odločitev ECB.

Nato je nemško ustavno sodišče v prvem koraku odločilo, da sodba Sodišča EU ni zavezujoča v Nemčiji, kar je postavilo pod vprašaj avtoriteto Sodišča EU in načelo prednosti prava unije pred nacionalnim pravom. V drugem koraku pa je presodilo, da je odločanje o veljavnosti programa ECB "ultra vires", torej onkraj pristojnosti Sodišča EU.

Evropska komisija je že lani maja dejala, da tehta prednosti in slabosti sprožitve pravnega postopka proti Nemčiji. Danes pa je torej sprejela odločitev, da postopek sproži. Ocenila je, da je odločitev nemškega ustavnega sodišča "resen presedan", tako za prihodnjo prakso nemškega ustavnega sodišča kot za vrhovna in ustavna sodišča drugih članic unije.

Na vprašanje, zakaj so s sprožitvijo postopka čakali več kot eno leto, v komisiji odgovarjajo, da vedno začnejo z dialogom in da ta dialog včasih traja.

To ni prvič, da se je komisija odločila za sprožitev pravnega postopka proti članici zaradi kršenja načela primarnosti prava EU. Podobne postopke je doslej sprožila proti Franciji, Španiji, Italiji in Združenemu kraljestvu.

Nemčija ima dva meseca časa, da se ustrezno odzove. Če se ne bo, lahko komisija postopek nadaljuje z drugim opominom, ki se imenuje obrazloženo mnenje. Če odziv še vedno ni zadovoljiv, pa lahko zadevo napoti na Sodišče EU.