STA novice / V koronskem letu 2020 fiskalna pravila večinoma spoštovana

Slovenske javne finance so lani ustvarile primanjkljaj v višini 3,9 milijarde evrov oz. 8,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). To je bil drugi najvišji primanjkljaj sektorja država doslej in v pretežni meri neposredno in posredno posledica epidemije, je v danes objavljeni oceni skladnosti izvršenih proračunov sektorja država s fiskalnimi pravili v letu 2020 zapisal fiskalni svet. Fiskalna pravila so bila v letu 2020 večinoma spoštovana, je dodal.

Opozarja pa, da se je dolg sektorja država lani povečal v nasprotju s pravili, po katerih bi se moral znižati. Povečal se je namreč za 15,2 odstotne točke in ob koncu leta dosegel 80,8 odstotka BDP.

Okvir za pripravo proračunov, ki določa najvišji dovoljeni obseg izdatkov in saldo za vse štiri javne blagajne za posamezno leto, je bil prilagojen pogosto in občutno in ni opravljal svoje temeljne funkcije, to je določitev srednjeročne usmerjenosti fiskalne politike. Lani se je spremenil dvakrat, skupaj za več kot tri milijarde evrov, opozarja fiskalni svet.

Ob tem priznava, da je izbruh epidemije covida-19 predstavljal velik izziv za vodenje fiskalne politike, na katerega so se države odzvale z obsežnim ukrepanjem. Obseg diskrecijskih ukrepov v Sloveniji z neposrednim vplivom na saldo sektorja država, ki je po oceni ministrstva za finance lani znašal šest odstotkov BDP, je bil za okoli polovico večji kot v povprečju EU.

Največji del diskrecijskih ukrepov je bil podobno kot v drugih državah preko subvencij namenjen ohranjanju delovnih mest. Od ukrepov v drugih državah pa je odstopal predvsem večji obseg sredstev za zaposlene (dodatki zaposlenim v javnem sektorju) in socialnih transferjev (transferji določenim skupinam prebivalstva).

Ukrepi za ohranjanje delovnih mest so v vseh državah pomembno prispevali k manj občutnemu povečanju brezposelnosti, ki se je v Sloveniji sicer povečala nekoliko bolj kot v povprečju EU, je o ukrepih za blažitev posledic epidemije še zapisal fiskalni svet.

Opozoril pa je, da tudi v letu 2020 niso bili sprejeti ukrepi, ki bi blažili pričakovane neugodne javnofinančne učinke strukturnih, predvsem demografskih pritiskov, ki jim bosta že v tem desetletju izpostavljena gospodarstvo in javne finance. Nasprotno, nekateri sprejeti ukrepi ekonomske politike so srednjeročno in dolgoročno vzdržnost javnih financ celo oslabili, ugotavlja.