STA novice / Levica za višja denarna nadomestila za primer brezposelnosti

Kot so sporočili, predlagajo dvig najnižjega nadomestila na raven minimalnih življenjskih stroškov, ki v neto znesku znašajo 613 evrov, in dvig najvišjega zneska nadomestila na raven minimalne plače.

Najnižje denarno nadomestilo za primer brezposelnosti je trenutno 413 evrov neto, kar po oceni poslancev Levice ne zadošča niti za kratkoročno preživetje. Da trenutno najnižje nadomestilo ne omogoča preživetja in iskalcem zaposlitve ne nudi varnosti, po njihovih pojasnilih dokazuje tudi študija Inštituta za ekonomska raziskovanja iz leta 2017.

"Nadomestilo ni dovolj visoko, da bi delavcu ob izgubi zaposlitve zagotovilo varstvo pred padcem v revščino in socialno izključenost. Minimalni življenjski stroški iz leta 2017 namreč znašajo 613,41 evrov, veljavni znesek minimalnega nadomestila pa je celo nižji, kot znašajo kratkoročni minimalni življenjski stroški, torej nižji od 442 evrov," so navedli.

Zato želijo s predlagano novelo zvišati najnižje nadomestilo na raven vsakokratno veljavnih minimalnih življenjskih stroškov. "S tem želimo zagotoviti, da noben prejemnik denarnega nadomestila v času aktivnega iskanja zaposlitve ni soočen z absolutno revščino. Predlog prav tako uresničuje ustavno zagotovljeno pravico do proste izbire zaposlitve. Ta je namreč pogojena z možnostjo preživetja v obdobju iskanja ustrezne zaposlitve," so poudarili.

Trenutni znesek najvišjega nadomestila znaša 892,50 evra bruto, kar je 131,74 evra manj od veljavne minimalne plače. V prvih treh mesecih po izgubi zaposlitve bi moralo nadomestilo znašati 80 odstotkov povprečne plače delavca, a velika večina delavcev takšnega nadomestila po njihovih pojasnilih dejansko nikoli ne prejme. Trenutno vsi delavci, katerih povprečne plače presegajo 1115 evrov bruto, ob nastanku brezposelnosti prejemajo nadomestila, ki so nižja od 80 odstotkov njihove povprečne plače.

"Povprečna plača v letu 2020 je znašala 1856 evrov, kar pomeni, da velika večina delavcev ob izgubi zaposlitve prejme nadomestilo, ki je bistveno nižje od 80 odstotkov prejšnje plače. S spremembo zakona o urejanju trga dela zato predlagamo tudi dvig najvišjega zneska denarnega nadomestila, in sicer na vsakokratno raven minimalne plače," so zapisali.

V Levici tako v nasprotju z veljavno ureditvijo, ki najnižje in najvišje denarno nadomestilo za primer brezposelnosti določa nominalno, predlagajo sistemsko ureditev teh višin oz. njuno prilagajanje vsakokratnim zneskom minimalnih življenjskih stroškov in minimalne plače.

"S tem se na sistemski način uresničuje cilj in namen denarnega nadomestila za brezposelnost kot oblike socialnega zavarovanja - na primer izgube dohodka iz dela, ki je namenjeno temu, da posameznik po izgubi zaposlitve neko časovno obdobje prejema denarni znesek, ki mu omogoča preživetje, dokler ne poišče zase ustrezne zaposlitve," so poudarili.

V Levici predlagajo, da bi se predlagana novela začela uporabljati z januarjem 2023. Ob tem so izračunali, da bi bilo za izvajanje predlaganih sprememb v proračunu za leto 2023 potrebno zagotoviti dodatnih 39 milijonov evrov.