STA novice / Vrh Nata za krepitev skupnega financiranja z letom 2023 ob upoštevanju analize potreb (dopolnjeno)

Načrt za Nato do leta 2030 zvišuje raven ambicije za zavezništvo in daje jasne usmeritve za nadaljnje prilagajanje za spoprijemanje z obstoječimi, novimi in prihodnjimi grožnjami in izzivi, piše v skupnem komunikeju v 79. točkah, ki so ga sprejeli voditelji.

Med izzivi izpostavljajo agresivna dejanja Rusije, vse oblike terorizma, spodkopavanje mednarodne ureditve na temelju skupnih pravil in demokracije, vzpon Kitajske, kibernetske, hibridne in druge asimetrične grožnje, tudi kampanje dezinformacij, vse bolj sofisticirane tehnologije, podnebne spremembe in dejavnosti v vesolju.

Uresničevanje načrtov za spoprijemanje s temi izzivi po navedbah v skupnem sporočilu terja ustrezna sredstva, tako v okviru nacionalnih obrambnih izdatkov kot v okviru skupnega financiranja. Voditelji so se ob tem dogovorili za povečanje teh sredstev, tudi skupnega financiranja z letom 2023, ob upoštevanju analize potreb.

Napovedali so, da se bodo o konkretnih potrebah po dodatnem financiranju do leta 2030 dogovorili na srečanju prihodnje leto, skupaj z dogovorom o nadgradnji strateškega koncepta.

"Da bomo lahko skupaj storili več, moramo skupaj tudi vlagati več," je po vrhu poudaril generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg. Ob tem je izpostavil, da gre za krepitev sredstev za vse tri dele Natovega proračuna: civilnega, vojaškega ter za infrastrukturo in nekatere zmogljivosti.

Natov proračun sedaj znaša 2,57 milijarde evrov. Slovenija vanj prispeva 5,9 milijona evrov ali 0,23 odstotka. Kolikšno naj bi bilo povečanje skupnega proračuna, za zdaj ni znano.

Zaveznice so po neuradnih informacijah večinoma previdne, saj želijo najprej preučiti, kaj točno bo pomenila krepitev skupnega financiranja. Med najbolj previdnimi naj bi bila Francija, ki opozarja na morebitne negativne posledice krepitve zavezniškega proračuna na obrambne načrte EU.

Krepitev skupnega financiranja sicer naj ne bi vplivala na obstoječe Natove obrambne cilje. Ti naj bi ostali enaki. Zaveznice naj bi zgolj del načrtovanega financiranja preusmerile v skupno blagajno, na primer za skupne vaje, izboljšanje pripravljenosti in usposabljanje partnerjev.

Zaveznice so sicer danes potrdile zavezanost cilju, da do leta 2024 namenijo dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) za obrambo. V tem letu naj bi ta cilj doseglo oziroma preseglo deset zaveznic - Grčija, ZDA, Hrvaška, Velika Britanija, Estonija, Latvija, Poljska, Litva, Romunija in Francija.

V Natu so pred vrhom objavili novo poročilo o obrambnih izdatkih, ki kaže, da evropske zaveznice in Kanada že sedmo leto zapored krepijo obrambne proračune, in sicer naj bi do konca leta za obrambne izdatke namenile 260 milijard dolarjev več glede na leto 2014.

Slovenija je z 1,28 odstotka pri doseganju cilja dveh odstotkov BDP za obrambo še vedno med zadnjimi, slabši delež imajo le Belgija, Španija in Luksemburg. Pri uresničevanju zavezniškega cilja, da se petina obrambnega proračuna namenja za naložbe, pa je s 15,7 odstotka še vedno zadnja. Do leta 2024 naj bi se glede na načrte in napovedi njen položaj nekoliko izboljšal.

Načrt za reformo Nata do leta 2030 sicer vključuje osem poudarkov: krepitev političnih posvetovanj, obrambe in odvračanja, odpornosti, tehnološke odličnosti Nata, zmožnosti obrambe mednarodne ureditve na temelju skupnih pravil, zmožnosti usposabljanja in podpore partnerjem, razvoj naslednjega strateškega koncepta in sploh prvič naslavljanje vpliva podnebnih sprememb na varnost.

Voditelji so se strinjali, da je treba znatno zmanjšati izpuste, ki nastajajo zaradi vojaških dejavnosti. Generalni sekretar bo opredelil realističen, ambiciozen in konkreten cilj za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov ter načine za prispevek zavezništva k uresničevanju cilja podnebne nevtralnosti do leta 2050.

Naslednji strateški koncept, ki naj bi ga potrdili prihodnje leto na vrhu v Madridu, se bo imenoval madridski strateški koncept, je napovedal Stoltenberg.

Načrti za reformo zavezništva so odziv na kritike Nata, zlasti na odmeven očitek francoskega predsednika Emmanuela Macrona iz konca leta 2019, da je Nato možgansko mrtev.