STA novice / Zelena luč odbora DZ za financiranje zasebnih šol

Druga obravnava predloga novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja je minila v znamenju političnih obračunavanj med koalicijo in opozicijo v konfliktu med javnim in zasebnim.

Z novelo zakona želijo v SDS uresničiti odločbo ustavnega sodišča, ki je decembra 2014 odločilo, da je različno financirane osnovnošolskih programov javnih in zasebnih šol neustavno. DZ naj bi ugotovljeno neustavnost odpravil v roku enega leta od objave odločbe, torej do januarja 2016, a se to še ni zgodilo. Predlog novele zakona, s katero so želeli urejati področje financiranja zasebnih osnovnih šol, je bil v parlament vložen že večkrat, a nikoli ni dobil zadostne podpore.

Kot je povedal Tomaž Lisec (SDS), koalicijski poslanci s predlogom novele zakona predlagajo, da država zagotovi 100 odstotkov sredstev za obvezni program in 85 odstotkov sredstev za razširjeni program v zasebnih osnovnih šolah. Finančne posledice novele zakona so ocenjene na 350.000 evrov na eno šolsko leto. Če bo novela sprejeta, bo začela veljati 1. septembra 2021.

"Ne moremo z javnim denarjem financirati zasebnih šol", je opozoril Andrej Rajh (SAB). Nasprotovanje predlogu novele zakona je izrazil tudi Matej Tašner Vatovec (Levica). "Vsak evro in vsak cent, ki ga ta država nameni za zasebne šole, pomeni evro in cent manj za javne šole," je dejal.

Marko Koprivc (SD) je povedal, da so tudi v SD pripravili dopolnilo, s katerim sledijo odločbi ustavnega sodišča in s katerim se bo omogočilo 100-odstotno financiranje obveznega programa v zasebnih šolah, razširjenega pa ne.

Nekdanji minister za izobraževanje Jernej Pikalo je pred sejo izjavil, da so dopolnilo vložili, ker menijo, da daje koalicija neprimerna darila lastnikom zasebnih šol. "Problem nastane, ko ni nobene omejitve glede razrasta, torej bo število teh šol bo naraslo v nedogled," je poudaril. Tega dopolnila, kot tudi nekaj drugih dopolnil opozicije člani odbora niso izglasovali.