STA novice / Ob začetku slovenskega predsedovanja v ospredju pozornosti sveženj Fit for 55

Prednostne naloge slovenskega predsedovanja sta dopisnikom v Bruslju predstavila veleposlanik pri EU Iztok Jarc in njegova namestnica, veleposlanica Tamara Weingerl-Požar, ki sta tudi odgovarjala na novinarska vprašanja. Dogodek, ki je trajal približno eno uro, je pripravilo mednarodno novinarsko združenje Api-Ipa s sedežem v Bruslju.

Prioritete slovenskega predsedstva so znane: odpornost, okrevanje na podlagi zelene in digitalne tranzicije ter strateško avtonomna unija, konferenca o prihodnosti Evrope, unija evropskega načina življenja, vladavine prava in enakih meril za vse ter verodostojna in varna unija, sposobna zagotavljati varnost in stabilnost v svoji soseščini.

Največ zanimanja med novinarji je bilo danes glede zahtevnega zakonodajnega svežnja ukrepov za znižanje izpustov do leta 2030 za najmanj 55 odstotkov, najbolj poznanega po angleškem imenu Fit for 55 (Pripravljeni na 55), ki bo po besedah Weingerl-Požarjeve sprožil pravi zakonodajni cunami. Slovensko predsedstvo pričakuje predlog komisije 14. julija.

Eno od vprašanj se je nanašalo na zaplete z imenovanjem evropskih delegiranih tožilcev v Sloveniji. Veleposlanik Jarc je zatrdil, da Slovenija podpira vzpostavitev evropskega javnega tožilstva, da poteka drugi proces imenovanja, ker prvi ni bil končan, ter da je njihova želja in upanje, da sta delegirana tožilca imenovana čim prej.

Eden ključnih dogodkov med slovenskim predsedovanjem bo vrh EU in Zahodnega Balkana, ki bo 6. oktobra v Sloveniji. Jarc je povedal, da si želijo, da bi bil pred tem septembra dosežen preboj glede vprašanja pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo, saj bi to zagotovilo boljše ozračje vrha. Je pa treba najprej počakati na parlamentarne volitve v Bolgariji, je spomnil.

Veleposlanik je odgovarjal tudi na vprašanje glede širitve schengna. Na vstop v schengen čakajo Hrvaška, Romunija in Bolgarija. Kakšen pristop bo ubralo slovensko predsedstvo, za zdaj ni jasno, saj da na tej točki ne morejo govoriti o podrobnostih. Obstaja pa po Jarčevih besedah interes za napredek glede tega vprašanja.

Nekaj vprašanj je bilo tudi v povezavi s tremi procesi glede vladavine prava na ravni EU. To so proces po členu 7 v primeru Poljske in Madžarske, priprava smernic Evropske komisije za uporabo uredbe o pogojevanju evropskih sredstev s spoštovanjem vladavine prava, ki se pričakujejo jeseni, ter dialoga na podlagi letnega poročila komisije o vladavini prava v vseh članicah. Vprašanj v povezavi z vladavino prava v Sloveniji ni bilo.

V povezavi z dialogom na podlagi letnega poročila Jarc izpostavlja, da si je zelo pomembno prizadevati za zaupanje in vzajemno razumevanje. Glede člena 7 je dejal, da načrtujejo razpravo konec leta, a da je za podrobnosti še prezgodaj. Glede smernic komisije v povezavi z uredbo pa je spomnil, da je treba najprej počakati na odločitev Sodišča EU, in dodal, da morda med slovenskim predsedovanjem ne bolj dovolj časa za naslovitev tega vprašanja.

Slovensko predsedstvo bo obravnavalo okoli 150 dosjejev. Jarc je izpostavil, da se s slovenskim predsedovanjem vračajo k normalnosti, ko gre za možnost fizičnih srečanj. Načrtujejo 45 srečanj na ministrski ali višji ravni, okoli 1600 delovnih srečanj, v glavnem v Bruslju. V Sloveniji pa naj bi gostili do 15.000 ljudi, ta konec tedna tudi okoli 50 bruseljskih dopisnikov.