STA novice / Kranjc opozoril na pomembnost nepristranskosti sodne veje oblasti

Kot je dejal, je povabilo predsednika republike za kandidaturo sodnika ustavnega sodišča sprejel, saj se je zgledoval po besedah častnega doktorja ljubljanske univerze Joseph Weilerja. "Če nimaš zelo tehtnih razlogov, se moraš na klic republike odzvati pritrdilno," je povzel njegovo misel.

Poudaril je, da bo predstavljal enega od devetih sodnikov, zato se z ostalimi sodniki želi o problemih pogovarjati in iskati skupne rešitve, tudi če glasovanje na koncu ne bo soglasno. Trdi pa, da bo odločitev po diskusiji "utemeljena in racionalna".

Nesoglasja med ustavnimi sodniki je opisal kot "normalen del razprave, ki je resno mišljena". "Bolj zaskrbljujoče bi bilo, če bi bili vedno vsi istega mnenja. Kar pomeni, da bi samo sledili nekemu mnenju," je dejal. Konkretnih situacij pa ni želel komentirati.

Povedal je, da se je vedno trudil "ostati na ravni pravnega", kamor ne spadajo vnašanje ideoloških prvin v pravni diskurz, emocionalizacija in pristranskost.

Ob tem je izpostavil tudi, da je neodvisnost sodstva institucionalno vprašanje, nepristranskost pa da je težava vseh sodnikov in sodišč. "Vsak človek ima svoje preference in svoje antipatije. In lahko rečemo, da je temeljno vprašanje vsakega, ki odloča, kako se temu izogniti, kako odmisliti subjektivne prvine," je povedal in dejal, da je to vseeno ideal, ki se mu skušamo približati.

"Neprestano soočanje z lastno pristranskostjo, ki se je moram zavedati, je edini način, da bom nepristranski," je pojasnil Kranjc. Ohranjati želi tista načela in pridobitve, ki predstavljajo temelj ustave. Želje po revoluciji pa nima.

Odmevne odločitve ustavnih sodnikov v zadnjem času, kot je razveljavitev nekaterih členov zakona o nalezljivih boleznih, je komentiral z latinskim rekom: "Zakon je trd, pa je vendar zakon". Izpostavil je, da je subjektivno mnenje v takih primerih brezpomensko. Intimno nestrinjanje z odločitvijo po njegovem mnenju nima nobene povezave s tem, ali je odločitev pravilna, saj je bila pravilno sprejeta.

Ob predlogu za imenovanje je predsednik republike Borut Pahor ocenil, da bo Kranjc v primeru izvolitve pomembno prispeval k delu in vlogi ustavnega sodišča v Sloveniji kot najvišjega organa sodne oblasti za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin v državi. V preteklosti je že opravljal funkcijo dekana Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in predsedoval Evropski zvezi pravnih fakultet. Poleg tega je nosilec najvišjih državnih odlikovanj Slovenije, Francije in Avstrije ter častni doktor tujih univerz.

Če bo Kranjc potrjen, bo nasledil ustavno sodnico Dunjo Jadek Pensa, ki se ji je mandat iztekel julija lani.