STA novice / Šircelj zavrača očitke o odsotnosti finančne podlage za zakon o dolgotrajni oskrbi

Po predlogu bi bilo med viri za financiranje dolgotrajne oskrbe tudi novo obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo. Vlada naj bi osnutek zakona o tem zavarovanju, ki bo opredelil financiranje po letu 2025, obravnavala do 30. junija 2024.

Do sprejetja tega zakona o novem prispevku pa je predvideno, da se pravice iz dolgotrajne oskrbe financirajo s prenesenimi sredstvi, zbranimi s prispevki obveznega zdravstvenega zavarovanja in pokojninskega zavarovanja, manjkajoča sredstva pa bi zagotavljali tudi iz državnega in evropskega proračuna ter iz demografskega sklada.

Storitve bodo iz naštetih virov plačane, ko se bodo začele izvajati, je pojasnil minister v odgovoru na ustno poslansko vprašanje Mihe Kordiša iz Levice, ki v zakonu pogreša samo jedro. Šircelj pa je dejal, da niso želeli najprej uvesti prispevka in šele nato določati storitev.

Poleg sredstev za storitve, ki se že izvajajo v okviru dolgotrajne oskrbe, bi bilo treba v letu 2022 zagotoviti dodatnih približno 105 milijonov evrov, v letu 2023 približno 164 milijonov, v letu 2024 približno 308 milijonov in v letu približno 221 milijonov evrov, je naštel.

Koalicija se je že v koalicijski pogodbi zavezala, da vlada pripravi zakon o dolgotrajni oskrbi za obravnavo v DZ, je spomnil minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj. Verjame, da bo zakon tudi sprejet. "Tako bomo opravili svojo dolžnost do najbolj ranljivih državljanov," je povzel.