STA novice / Predlog Levice za dvig najnižjih pokojnin zaključuje zakonodajno pot

V Levici so želeli s predlogom novele zagotoviti sredstva za dvig najnižjih pokojnin in za zagotovljene pokojnine za polno delovno dobo. Predlagali so višjo prispevno stopnjo delodajalcev, ki bi od leta 2022 do leta 2025 zagotovila dodatnih 560 milijonov evrov za javno pokojninsko blagajno. Kar 42 odstotkov prejemnikov pokojnin namreč shaja z manj kot 600 evri mesečno, je opozoril poslanec Levice Miha Kordiš.

Skladno s predlogom Levice bi se prispevna stopnja delodajalcev do leta 2025 dvignila z 8,85 odstotka na 12,05 odstotka, in to po 0,8 odstotne točke v letih 2022, 2023, 2024 in 2025. V Levici so ocenili, da bi se zaradi tega primanjkljaj pokojninske blagajne že leta 2022 znižal za 140 milijonov evrov, do leta 2025 pa za omenjenih 560 milijonov evrov. Delodajalci bi kljub temu še vedno plačevali manj kot zaposleni, za katere prispevna stopnja znaša 15,5 odstotka.

Poslanci Levice so prvi dvig prispevne stopnje delodajalcev predvideli za prihodnje leto, ko naj bi po napovedih urada za makroekonomske analize in razvoj realna rast BDP znašala 3,7 odstotka. Vlada noveli nasprotuje in meni, da je treba problematiko, ki jo načenja predlog Levice, nasloviti sistemsko.

A kot je bilo iz koalicijskih vrst spet slišati v današnji razpravi, so visoko davčno breme in prispevki za socialno varnost že danes najpogostejši vzrok za razcvet sive ekonomije pri nas, najučinkovitejši ukrep proti temu pojavu pa je znižanje bremena za delodajalce.

Da nasprotno od predloga Levice država potrebuje nižjo davčno obremenitev dela, kot posledica česar bodo državljani višek denarja, ki ga bodo dobili na račun, porabili za blago in storitve, je poudarila Suzana Lep Šimenko (SDS).

Da predlogu Levice nasprotuje celo Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, je opozoril Andrej Rajh (SAB). "Ta je mnenja, da bo tak nepremišljen enostranski poseg pokojninski blagajni škodil," je navedel.