STA novice / DZ sprejel novelo zakona o javnem naročanju

Gre za prvo novelo zakona, ki jo je pripravila vlada po letu 2015, ko je bil zakon sprejet. Kot je v ponedeljkovi razpravi pojasnil državni sekretar na ministrstvu za javno upravo Peter Geršak, je bilo po šestih letih uporabe tega zakona dovolj časa za preizkus in ugotovitev, da so določeni instituti potrebni prenove, predvsem poenostavitev tako zaradi prakse, ki se je v tem času vzpostavila, kot tudi zaradi epidemije. Zato ta zakon vsebuje tudi nekaj rešitev, ki jih je prinesla interventna zakonodaja.

Geršak je izpostavil, da sistem javnega naročanja primarno določa pravo EU in da je slovenski zakonodajalec izjemno omejen pri zakonodajnem urejanju sistema. Novela po oceni ministrstva za javno upravo vsebuje številne novosti, ki bodo prinesle večjo učinkovitost in fleksibilnost javnega naročanja.

Za lažje naročanje pri lokalnemu gospodarstvu se zvišujejo mejne vrednosti za naročila male vrednosti, in sicer s sedanjih 20.000 evrov na 40.000 evrov, pri gradbenih projektih pa s 40.000 evrov na 80.000 evrov.

Zakon naj bi rešil tudi nekaj praktičnih vprašanj. Ponudnikom tako ne bo več treba dodatno predložiti izjav o nekaznovanosti, prav tako zakon na novo uvaja diskrecijsko pravico naročnika, da izloča neobičajno nizke ponudbe. Zakon obenem širi nabor prekrškov.

Podporo noveli so napovedali v SDS, SMC, DeSUS, SNS ter v NSi. Poslanec Blaž Pavlin (NSi) je med drugim opozoril, da trenutni sistem javnega naročanja javnim ustanovam onemogoča, da bi kupovali zgolj lokalno pridelano hrano. Zato v poslanski skupini podpirajo načelo po katerem je mogoče naročanje hrane v čim večji meri izvzeti iz določb sistema javnega naročanja, s čimer bi povečali delež lokalno pridelane hrane v javnih ustanovah. Robert Polnar (DeSUS) pa je ocenil, da bo objava celotne dokumentacije na portalu javnih naročil ter objava vseh odločitev glede objave javnih naročil, bistveno prispevalo k preglednejšim postopkom.

Glasovanje proti so napovedali poslanci SAB in Levice. Nataša Sukič (Levica) je izpostavila, da vlada predlaga rahljanje namesto zatezanja pravil javnih naročil. "Razmere v Sloveniji, kot vidimo, nikakor niso takšne, da bi se pravila o javnih naročilih rahljala, temveč je treba poskrbeti, da se jih dosledno izvaja. To je še toliko pomembneje sedaj, ko je zaradi ukrepov za boj proti posledicam epidemije covida-19 povečana potrošnja s strani države in s strani lokalnih skupnosti," je dejala. V SAB pa po besedah Andreja Rajha predlaganih sprememb ne bodo podprli, ker drugega kot povečanja korupcijskih tveganj ne bodo prinesle.

V poslanskih skupinah SD in LMŠ so napovedali, da predlogu ne bodo nasprotovali. Po besedah Rudija Medveda v LMŠ sicer menijo, da zakon predstavlja zamujeno priložnost za dobrobit obrti in podjetništva.