STA novice / DZ potrdil resolucijo o podnebni strategiji z dopolnilom o jedrski energiji (dopolnjeno)

Slovenija si s podnebno strategijo zastavlja cilj, da do leta 2050 doseže podnebno nevtralnost. Emisije toplogrednih plinov bo do sredine stoletja zmanjšala za 80 do 90 odstotkov glede na leto 2005. Izboljšala bo ponore ter hkrati pospešila izvajanje politik prilagajanja na podnebne spremembe in zagotavljanje podnebne varnosti prebivalcev.

S postavljenim podnebnim ciljem Slovenija zastavlja izziv in daje priložnost sektorjem, kot so promet, energetika, industrija, kmetijstvo, stavbe, odpadki ter raba zemljišč, sprememba rabe zemljišč in gozdarstvo, ter njihovim sektorskim politikam cilj doseganja skupnih neto ničelnih emisij do leta 2050. Postavlja tudi strateške sektorske cilje za leti 2040 in 2050, ki jih morajo posamezni sektorji dosledno upoštevati in vgraditi v svoje sektorske dokumente in načrte, so po sprejetju zapisali na ministrstvu za okolje in prostor.

Ministrstvo je dokument pripravilo na osnovi zavez pariškega sporazuma, okvirja dolgoročne podnebne politike Slovenije in evropske uredbe o upravljanju Energetske unije in podnebnih ukrepov, so še dodali.

Potem ko so v obravnavi na matičnem odboru za okolje poslanci z dopolnilom sporno določilo o jedrski energiji iz resolucije umaknili, pa se je danes z amandmajem koalicijskih poslanskih skupin tekst v dokument znova vrnil. Resolucija tako navaja, da "na področju jedrske energije Slovenija načrtuje dolgoročno rabo jedrske energije in v ta namen izvede upravne postopke in pripravo dokumentacije za investicijsko odločanje".

V opoziciji so svarili, da to dopolnilo Slovenijo po tihem in brez ustrezne razprave zavezuje jedrski energiji. Luka Mesec iz Levice je opozoril, da projekt gradnje drugega bloka jedrske elektrarne ne sme postati nov Teš 6. Dejan Židan iz SD je menil, da je podnebna resolucija okoljski dokument, v katerega ne sodi odločitev o energetski bodočnosti Slovenije.

Na drugi strani so poslanci koalicije poudarjali, da se mora Slovenija odločiti, iz katerih virov bo v prihodnje pridobivala električno energijo. Nuklearno elektrarno Krško imamo v Sloveniji že kar nekaj časa in deluje dobro, je dejal Boris Doblekar iz SDS. Da je enostavno biti proti, pomembno pa je odgovoriti na vprašanje, kje bomo energijo dejansko dobili, je menila tudi njegova strankarska kolegica Anja Bah Žibret.

Glede same resolucije so bila mnenja poslanskih skupin podobno različna. Medtem ko jo v koaliciji označujejo za dobro osnovo za doseganje zastavljenih ciljev, je del opozicije menil, da je premalo ambiciozna in da ukrepanje odlaga predaleč v prihodnost.