STA novice / Zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije s podporo DZ

Zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije vsebinsko ureja izvajanje politike države in občin na področju rabe obnovljivih virov energije, določa cilje ter ukrepe za doseganje teh ciljev in načine njihovega financiranja, je v ponedeljkovi razpravi v državnem zboru pojasnil državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Aleš Mihelič. Ureja tudi potrdilo o izvoru, samooskrbo z električno energijo iz obnovljivih virov, skupnosti obnovljivih virov energije, rabo energije iz obnovljivih virov v sektorju ogrevanja in hlajenja ter v sektorju prometa.

Vlada je nov zakon pripravila, ker je doslej materijo urejal energetski zakon, slednji pa je postajal vse bolj obsežen in nepregleden. "Iz tega razloga se je izkazala potreba, da se zakonska ureditev energetike po vsebini razdeli na več samostojnih zakonov, ki bodo sledili strukturi pravnega urejanja teh vsebin v aktih sekundarne zakonodaje EU," je povedal Mihelič.

V zakonu je določen vsakoletni izhodiščni delež obnovljivih virov energije, ki ne sme biti nižji od 25 odstotkov, medtem ko so skupni cilj 2030 in vmesni cilji po tehnologijah določeni v nacionalnem energetskem in podnebnem programu. V zakonu se ureja podporna shema in v okviru tega tudi vsebina v zvezi z deklaracijami za proizvodne naprave in potrdili o izvoru.

Zakon določa tudi delovanje centra za podpore, torej obvezne državne gospodarske javne službe, ki upravlja s sredstvi. Na podlagi koncesije bo to službo še naprej izvajala družba Borzen. Zakon ureja tudi nadomestilo lokalnim skupnostim za izrabo prostora za veter. Na področju samooskrbe prihaja do bistvenih sprememb glede na obstoječo shemo, končni odjemalci bodo morali plačati omrežnino na vso prevzeto energijo iz omrežja, obenem pa bodo za viške dobili plačilo.

Z vidika prostorskega urejanja je v zakonu določeno, da morajo nosilci planiranja in operaterji omrežij pri razvoju in umeščanju upoštevati spodbujanje obnovljivih virov energije. Vzpostavlja se tudi kontaktna točka za pomoč vlagateljem pri postopkih pridobivanja dovoljenj. Na področju ogrevanja in hlajenja je novost prepoved projektiranja in gradnje kotla na kurilno olje in premog po letu 2023.

Pri sistemih daljinskega ogrevanja je določen cilj povečevanje deleža obnovljivih virov energije za en odstotek letno, obveznost priprave trajnostnih načrtov ter možnost odklopa odjemalca od energetsko neučinkovitih sistemov po letu 2025. Pri vključevanju energije iz obnovljivih virov v promet pa naj bi do 2030 dosegli vsaj 14-odstotni delež iz obnovljivih virov, delež v posameznem letu pa ne sme pasti pod 10 odstotkov.

Poslanske skupine so predlog zakona večinoma podprle. Predlog zakona bo imel določene posledice na področju poslovanja javne uprave in poenostavil bo komuniciranje investitorjev kot strank v postopkih. Ugoden bo vpliv na okolje in na gospodarstvo, je ocenil Franci Kepa (SDS).

"Zagovarjamo, da mora biti oskrba z električno energijo trajnostna, zanesljiva in cenovno konkurenčna, brezogljična, temelječa na domačem znanju in tehnologiji," je dejal Andrej Rajh (SAB). Obžaloval je, da zakon ni bil dopolnjen še z njihovim predlogom, da bi lahko stanovalci večstanovanjskih stavb napravo za samooskrbo z energijo iz obnovljivih virov lahko namestili na določene objekte ali zemljišče v javni ali zasebni rabi.

V skupini nepovezanih poslancev se, kot je povedal Branislav Rajić, zavzemajo za reševanje problema pridobivanja soglasja etažnih lastnikov na način, da bi se pri postavitvi naprav za samooskrbo na večstanovanjskih objektih znižal odstotek potrebnih soglasij etažnih lastnikov na denimo 50 odstotkov.

Boštjan Koražija pa je v imenu Levice poudaril, da določenemu delu gospodarstva predlog zakona omogoča, da bo plačeval nižje prispevke za obnovljive vire energije kot ostali. "Gre zlasti za energetsko najbolj intenzivna podjetja, ki so velikanskih odpustkov deležna že sedaj," je bil kritičen. Izpostavil je tudi, da se površine, namenjene pridelavi hrane in krme, ne smejo uporabljati za pridelavo biogoriv.