STA novice / Zakonodajni podnebni sveženj z ambicioznejšimi cilji, tudi za Slovenijo

Bruselj je danes predstavil sveženj zakonodajnih predlogov, s katerimi želi politike EU na področju podnebja, energije, rabe zemljišč, prometa in obdavčitve pripraviti na zmanjšanje neto izpustov toplogrednih plinov za najmanj 55 odstotkov do leta 2030. Sveženj naj bi bil tudi pomemben korak na poti do podnebne nevtralnosti leta 2050.

Med ključnimi predlogi so razširitev sistema trgovanja z izpusti na stavbe in cestni promet, socialni podnebni sklad ter mehanizem za spoprijemanje z ogljično intenzivnim uvozom. Večina od skupno kakih ducat predlogov se nanaša na nadgradnjo že veljavne zakonodaje, le nekaj je novih.

Za države članice bo med ključnimi revizija uredbe o delitvi bremen, ki članicam dodeljuje ambicioznejše cilje za zmanjšanje izpustov med drugim iz stavb, cestnega in domačega pomorskega prometa ter kmetijstva. Slovenija naj bi zmanjšala izpuste za 27 odstotkov glede na leto 2005, je razvidno iz danes objavljenih podatkov.

To je bistveno povečanje glede na cilj, ki ga je komisija za Slovenijo opredelila v predlogih leta 2016, ko ji je naložila 15-odstotno zmanjšanje izpustov. Slovenija je sicer še vedno precej pod povprečjem EU, ki predvideva 40-odstotno zmanjšanje.

Zaradi različnih izhodišč in zmogljivosti posameznih članic ti cilji temeljijo na njihovem bruto domačem proizvodu na prebivalca s prilagoditvijo za upoštevanje stroškovne učinkovitosti, pojasnjujejo pri komisiji.

Države članice si delijo tudi odgovornost za odstranjevanje ogljika iz ozračja. Bruselj je danes predlagal revizijo uredbe o rabi tal, spremembi rabe tal in gozdarstvu (LULUCF). V njej je določen splošen cilj EU za odvzeme ogljika po ponorih v višini 310 milijonov ton emisij CO2 do leta 2030. Za Slovenijo je ta cilj določen pri 146 kilotonah.

Osrednji del svežnja je sicer reforma in razširitev evropskega sistema trgovanja z izpusti, vzpostavljenega leta 2005. Po ocenah komisije je sistem uspešen, saj so se emisije iz proizvodnje električne energije in energetsko intenzivnih panog v zadnjih 16 letih zmanjšale za 42,8 odstotkov.

Komisija je danes predlagala, da se zgornja meja skupnih emisij nadalje zniža, letna stopnja njihovega zmanjšanja pa poveča. Poleg tega predlaga postopno odpravo brezplačnega dodeljevanja pravic do izpustov za letalstvo ter uskladitev z globalno shemo za poravnavo in zmanjševanje izpustov ogljika (Corsia).

Višji cilj bo določen tudi v direktivi o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov in sicer, da se leta 2030 40 odstotkov energije proizvede iz obnovljivih virov. K temu cilju bodo prispevale vse države članice.