STA novice / Bruselj za doseganje podnebnih ciljev prilagaja tudi obdavčitev energentov in uvoza

Če želimo "našo družbo in gospodarstvo postaviti na trajnostno pot", je treba prilagoditi tudi obdavčitev. Zato Evropska komisija predstavlja čezmejni ogljični mehanizem in revizijo direktive o obdavčitvi energije iz leta 2003. V primeru slednje gre za revizijo "zastarele direktive, ki jo je nujno potrebno spremeniti", je v Bruslju danes dejal izvršni podpredsednik komisije Frans Timmermans.

S prenovljeno direktivo naj bi uskladili obdavčitev energentov s podnebno politiko EU, saj sedanje minimalne davčne stopnje, ki temeljijo na količini porabljenih energentov, ne odražajo energijske vsebnosti ali izpustov CO2.

Namen novih pravil je zmanjšati škodljivo konkurenco na področju obdavčitve energije in članicam pomagati zagotoviti prihodke od zelenih davkov, je povedal komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni. Cilj je uvesti novo obliko minimalne davčne stopnje na podlagi energijske vrednosti in okoljske učinkovitosti goriva in elektrike.

To bo dalo jasnejši signal glede cene tako podjetjem kot potrošnikom in bo pripomoglo k okolju bolj prijaznim odločitvam in naložbam. Okrepilo bo tudi "načelo onesnaževalec plača" v direktivi, saj bo ta bolj obdavčila najbolj okolju škodljiva goriva, je dejal komisar.

Poleg tega bodo davčno osnovo razširili z vključitvijo več izdelkov in uporab, ki so v energetsko mešanico vstopili od leta 2003. V direktivo bo po novem vključen tudi kerozin, ki se uporablja kot gorivo v letalski industriji, in olje, ki se uporablja v pomorskem prometu. Doslej sta bila namreč izvzeta.

Med ključnimi predlogi svežnja je tudi mehanizem za spoprijemanje z ogljično intenzivnim uvozom. Po Gentilonijevih besedah gre za še en dokaz potencialne vodilne vloge EU na svetovni ravni. Z mehanizmom se bodo določile cene ogljika za uvoz proizvodov, s čimer se bo preprečilo, da bi zaradi evropskih podnebnih ukrepov prišlo do selitve virov ogljika drugam.

Predlagani mehanizem je "orodje okoljske politike", ki bo izenačilo ceno ogljika med domačimi proizvodi in uvoženim blagom za nekatere sektorje, je zatrdil Gentiloni. Tako kot sistem za trgovanje z izpusti (ETS) bo tudi ta mehanizem temeljil na certifikatih, katerih cene ustrezajo vgrajenim emisijam v uvoženo blago.

Mehanizem bo v prehodnem obdobju od leta 2023 do 2025 veljal za sektorje z največ izpusti ogljikovega dioksida: železo, jeklo, aluminij, gnojila, cement in električno energijo. Nato ga bo mogoče razširiti.

V tej prvi fazi bodo morali uvozniki poročati le o izpustih, vgrajenih v njihove izdelke, ne da bi plačali finančni popravek. To jim bo omogočilo, da se pripravijo, ko bo sistem leta 2026 dokončno vzpostavljen.

Gentiloni je poudaril, da mehanizem ni "orodje carine" in je v skladu z mednarodnimi pravili trgovanja. Predlog namreč pri mnogih vzbuja pomisleke zaradi morebitnega protekcionizma, medtem ko podjetja skrbijo dodatni stroški, ki bi jih na koncu morali prevaliti na potrošnike.

Današnja predloga sta del obsežnega zakonodajnega svežnja ukrepov za zmanjšanje izpustov za najmanj 55 odstotkov do leta 2030, ki ga je Evropska komisija razgrnila v sredo in ki predstavlja pomemben korak do cilja podnebne nevtralnosti do leta 2050.