STA novice / DS izglasoval veto na novelo zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah (daljše)

Da bi bila zakonska novela ob ponovnem odločanju v DZ izglasovana, jo mora podpreti vsaj 46 poslancev. S prav toliko glasovi jo je DZ sprejel na seji minuli teden.

Novela po navedbah vlade sicer prinaša uskladitev tega področja s pravnim redom EU oziroma prenos evropske direktive, ki je namenjena zmanjšanju neenakopravnega položaja domačih in tujih ponudnikov avdiovizualnih medijskih storitev Z novo ureditvijo pa naj bi tudi odpravila pomanjkljivosti, ki so se pokazale ob izvajanju zdajšnjega zakona.

Tako kot že opozicijske poslance na seji DZ pa je tudi večino državnih svetnikov zmotila določba, ki po njihovi oceni prinaša nesorazmerno, šestodstotno prikrito obdavčitev slovenskih izdajateljev in ponudnikov avdiovizualnih medijskih storitev. Postavlja jih namreč v podrejen položaj v primerjavi s tujimi ponudniki avdiovizualnih medijskih storitev, ki na slovenskem trgu le pridobivajo prihodke, v avdiovizualno produkcijo pa ne vlagajo, so opozorili v komisiji za kulturo, znanost, šolstvo in šport, ki je predlagala veto.

Predsednik komisije Branimir Štrukelj je ob tem opozoril, da so se namesto upoštevanja vložkov domačih izdajateljev v razvoj avdiovizualne produkcije dajatve zanje potrojile. S tem so domači ponudniki diskriminirani in nikakor niso v enakem položaju. Po njegovi oceni je prenos evropske direktive le izgovor za "nek druge druge interese". Prav tako se direktiva nanaša le na ponudnike, ki ponujajo storitve na zahtevo.

Vprašal se je tudi, kako bodo od tujih ponudnikov avdiovizualnih storitev izterjali šestodstotno dajatev od zaslužka na slovenskem trgu. "Da bo Netflix slovenskim davčnim organom kazal svoje knjige, je iluzija," je dodal Štrukelj. Na koncu bodo v sklad za evropsko avdiovizualno produkcijo, ki bo ustanovljen na ministrstvu za kulturo, po njegovi oceni prispevali le slovenski ponudniki.

Državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Ignacija Fridl Jarc pa je po drugi strani opozorila, da so v sklad glede na direktivo dolžni vplačevati tako domači kot tuji ponudniki. V nasprotnem primeru bi bil prenos direktive neustrezen, nepravičen in diskriminatoren, na kar je po njenih besedah opozorila tudi zakonodajno-pravna služba DZ. Poudarila je še, da Sloveniji v primeru nepravočasne implementacije grozi kazen v višini 700.000 evrov.

Opozorila je še, da s tem zakonom ne morejo reševati slovenske avdiovizualne produkcije, pač pa to počnejo s področnimi zakoni. Sicer pa ustanovitev sklada po njenih omogoča, da se bo slovenska produkcija krepila, saj se bodo sredstva iz sklada usmerjala tja.

A so nekateri državni svetniki v razpravi ocenjevali, da je sklad za evropsko avdiovizualno produkcijo, ki se bo financiral iz prispevkov za razvoj evropskih avdiovizualnih storitev, pomanjkljivo opredeljen. V zakonski noveli namreč po njihovih opozorilih niso opredeljena merila za porabo teh sredstev oz. je to prepuščeno podzakonskim aktom ali presoji ministrstva.

Državnega svetnika Igorja Antauerja tako skrbi, da bodo domači ponudniki, ki bodo vplačevali v sklad, s tem financirali konkurenco. Matjažu Gamsu pa se zdi dobra ideja, da bodo tuji ponudniki vplačevali v sklad, saj samo vlečejo denar, nič pa ne vlagajo". A je prepričan, da se da ta zakon izboljšati, saj je "ideja dobra, izvedba pa slaba".