STA novice / Slepi lahko po novem zahtevajo izplačilo neizplačanega dodatka za pomoč za nazaj

Slepim, ki so kadar koli v obdobju med 1. januarjem 2003 in 31. decembrom 2016 izpolnjevali pogoje za dodatek za pomoč in postrežbo, a ga niso prejeli zaradi izplačevanja dodatka za nego otroka enemu od staršev ali drugi osebi, se po zakonu za vsak mesec z izpolnjenimi pogoji izplača znesek v višini 300 evrov.

Pravica do izplačila neizplačanega dodatka se v enem letu od uveljavitve tega zakona uveljavlja na podlagi vloge pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Če je upravičenec umrl, lahko vlogo vložijo njegovi pravni nasledniki. Znesek neizplačanega dodatka za pomoč in postrežbo bo na podlagi vloge izplačal pokojninski zavod.

Ko je bil zakon v zakonodajnem postopku, ga je varuh človekovih pravic pozdravil. Opozoril je na nepravilno interpretacijo, po kateri je bilo treba izbrati med dodatkom za pomoč in postrežbo in dodatkom za nego otroka. Po odločitvi višjega delovnega in socialnega sodišča izpred skoraj desetih let je takšna interpretacija nezakonita, kljub temu pa je pristojno ministrstvo nadaljevalo to prakso in šele kasneje začelo reševati problem. Pravica do dodatka za pomoč in postrežbo je tako slepim otrokom sicer spet pripadla, a ne za nazaj, do česar so bili pri varuhu kritični vrsto let.

Zakonskega predloga so bili veseli tudi predstavniki invalidskih organizacij, vendar je ob tem društvo Vesele nogice izpostavilo, da dodatek za pomoč in postrežbo pripada le slepim in slabovidnim otrokom, ne pa tudi vsem ostalim s težavami v telesnem in duševnem razvoju, ki so v celoti odvisni od pomoči staršev. Po napovedi predsednice odbora DZ za delo Eve Irgl pa bo odbor jeseni opravil razpravo tudi o tej problematiki.