STA novice / Opozicija za hitro ukrepanje za naslovitev podnebnih sprememb

Predstavniki petih poslanskih skupin iz vrst opozicije so danes spomnili na nedavno poročilo Medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC), ki je opozorilo, da postajajo podnebne spremembe realnost hitreje, kot so strokovnjaki pričakovali doslej, ter da se določenim spremembam ne bo mogoče več izogniti. Povprečna globalna temperatura ozračja bo že okoli leta 2030 glede na predindustrijsko dobo višja za 1,5 stopinje Celzija, so zapisali znanstveniki.

Slovenija mora nemudoma pristopiti k ukrepom za naslovitev podnebnih sprememb, je na novinarski konferenci v DZ danes poudaril Andrej Rajh (SAB). Med drugim je izpostavil pravičen in hiter prehod k obnovljivim virom energije, vlaganja v prijaznejšo mobilnost in prestavitev prometa s cest na železnice. "Podnebne spremembe niso stvar ne leve, ne desne politične orientacije, ampak so odgovornost nas vseh," je izpostavil.

Podnebne spremembe niso nekaj abstraktnega, ampak so dejstvo, ki ga lahko občuti vsak. "Potreben je dodaten razmislek, potrebno je posodobiti obstoječe strategije, vključiti zadnja dognanja stroke in ukrepati hitro," je bil prepričan Edvard Paulič (LMŠ).

Dejan Židan (SD) je spomnil na doslej neuspele poskuse opozicije, da bi tudi slovenski parlament razglasil okoljsko oz. podnebno krizo. "Moramo si priznati, da živimo v času okoljsko-podnebne krize. To mora priznati tudi ta parlament, da vemo, da mora vsak naš korak, vsako naše dejanje, zmanjševati vplive okoljsko-podnebne krize in pomagati tam, kjer so težave," je prepričan.

"Verjamem, da bomo kot opozicija z dokumenti pokazali, kako je treba v Sloveniji ukrepati," je poudaril Židan in napovedal, da bo ustrezne pobude opozicija pripravila zelo kmalu.

Grčija in Turčija gorita, v Kanadi so se skuhale školjke v morju, v Italiji pa polži v hiškah, je stanje v svetu opisal Luka Mesec (Levica). "Problem je, da se strinjamo o tem, kar piše v poročilu - strinja se svetovna znanost in tudi večji del svetovne politike govori isto zgodbo. A vladajoča politika vsakič pozabi, kaj govori znanost in kaj je sama obljubljala," je poudaril Mesec. "Od besed in opozoril je treba k dejanjem, k politikam, ki bodo začele zmanjševati naš ogljični odtis."

Janja Sluga iz NeP pa je ob potrebi po ukrepih za blaženje podnebnih sprememb izpostavila tudi pomen prilagajanja nanje. "Menimo, da je potrebno mnogo več - ne le govoriti, ampak ukrepati, da se bomo kot majhna država takoj lahko tudi prilagodili podnebnim spremembam, ki so dejstvo," je dejala.

Na vprašanje, kako bi proti podnebnim spremembam ukrepala peterica poslanskih skupin, je sicer Rajh opozoril, da se čas za razpravo izteka. Vseeno pa je na določena zahtevna vprašanja, denimo kdaj ugasniti šesti blok Termoelektrarne Šoštanj, ob nezadostni razvitosti ustreznih alternativnih tehnologij še težko odgovoriti. "Predvsem je naloga politike, da prisluhnemo stroki in uzakonimo rešitve, ki jih ta predlaga," je dejal.