STA novice / Slovenija lahko prva sredstva za okrevanje pričakuje zelo kmalu (dopolnjeno)

Finančni minister Andrej Šircelj je pojasnil, da je sporazum o financiranju že podpisal in da je Slovenija podpisan sporazum Evropski komisiji posredovala minuli petek. "Običajno traja nekaj dni, da ga podpiše še Evropska komisija," je dejal. Ob tem je ponovil, da predplačila pričakuje v septembru.

Glede sporazuma o financiranju gre vse po načrtih, Slovenija lahko 13-odstotno predfinanciranje pričakuje zelo kmalu, pa je povedal Dombrovskis. Članice so slovenski načrt v skupni vrednosti 2,5 milijarde evrov, ki je podlaga za črpanje evropskih sredstev za okrevanje, potrdile konec julija.

Danes pa so ministri podprli irski in češki načrt za okrevanje, ki ju bodo formalno potrdili po pisnem postopku, predvidoma v sredo. S tem bo potrjenih 18 nacionalnih načrtov. Komisija je doslej prejela načrte 25 članic, manjkata še nizozemski in bolgarski.

Ko Svet EU, v okviru katerega odločajo članice unije, odobri načrt, Evropska komisija s članico podpiše sporazum o financiranju. V dveh mesecih se državi predhodno izplača 13 odstotkov predvidenih sredstev. Izplačilo sicer običajno sledi že nekaj dni po podpisu sporazuma o financiranju.

Predplačila je doslej dobilo deset članic unije - Belgija, Portugalska, Luksemburg, Grčija, Italija, Španija, Litva, Francija, Nemčija in Danska. Slovensko predsedstvo zatrjuje, da si bo še naprej prizadevalo za čimprejšnja izplačila sredstev članicam.

Dombrovskis pa poudarja, da je zdaj ključna beseda izvajanje. Še ta mesec pričakuje komisija po njegovih besedah tudi prvo prošnjo za redno izplačilo evropskih sredstev v okviru načrta za okrevanje in do konca leta še več takšnih prošenj.

Najbolj se zatika z načrtoma Poljske in Madžarske, zaradi odprtih vprašanj v povezavi s spoštovanjem vladavine prava. Obe državi sta zaradi očitanih kršitev načel pravne države tudi v postopku po 7. členu pogodbe EU, ki je sicer v zastoju, a v skrajnem primeru predvideva odvzem glasovalnih pravic.

Evropski komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni je minuli teden prvič jasno povezal odobritev poljskega načrta z vprašanjem primarnosti evropskega prava nad nacionalnimi zakonodajami, nakar so v Varšavi komisiji očitali, da jih izsiljuje.

Poljska postavlja pod vprašaj primarnost evropskega prava. Zaradi stalnih trenj Bruslja in Varšave glede poljskih pravosodnih reform poljsko ustavno sodišče trenutno presoja o tem. Odločitev je bila načrtovana že pred časom in večkrat preložena, nazadnje so jo minuli teden preložili na 22. september.

Dombrovskis je danes potrdil, da v sklopu ocenjevanja poljskega načrta preučujejo morebitne posledice poljske drže glede primarnosti evropskega prava za načrt za okrevanje. O podrobnostih pa ni želel govoriti, saj da ocenjevanje še poteka.

Rok za ocenjevanje, ki sta ga strani do takrat enkrat že podaljšali, se je iztekel v začetku avgusta. V komisiji mesec pozneje ne želijo povedati ničesar glede novega podaljšanja oziroma novega roka.

Rok za ocenjevanje madžarskega načrta pa so že pred poletnim premorom podaljšali do konca septembra. V komisiji so v preteklosti pojasnili, da so med pogoji za pozitivno oceno tudi ustrezna zagotovila glede boja proti korupciji ter da obravnavajo tudi vprašanja v povezavi z dostopom javnosti do informacij, neodvisnostjo pravosodja in nadzorom nad javnim naročanjem.

Ocenjevanje madžarskega načrta poteka tudi v kontekstu izzivov glede vladavine prava, o čemer se sicer z Madžarsko pogovarjajo v okviru vzporednih oziroma ločenih postopkov, je danes povedal Dombrovskis.

Poljski in madžarski načrt za okrevanje sicer po Šircljevih besedah nista na dnevnem redu neformalnega zasedanja finančnih ministrov EU, ki bo konec tedna na Brdu.