STA novice / Predlog Levice za dodatno zaščito predstavnikov delavcev ob odpovedi neuspešen na matičnem odboru

Skupina poslancev je z besedilom novele predlagala, da se delavskim predstavnikom zagotovi posebno varstvo: če je delavskemu predstavniku vročena odpoved pogodbe o zaposlitvi, a se ta nanjo pritožbi, delovno sodišče izvršbo zadrži, dokler ni krivda delavca dokazana na sodišču. Tako ureditev poznajo v Avstriji in Belgiji. Tudi v Nemčiji mora delodajalec pridobiti soglasje delovnega sodišča, da odpusti predstavnika zaposlenih v podjetju, je povzel poslanec Levice Miha Kordiš.

V imenu predlagateljev novele je pojasnil, da so predstavniki delavcev na udaru, deležni šikaniranja, ker se delodajalcem splača zatreti sindikalno gibanje v obratu. Orodje, ki so ga v tem discipliniranju poslužujejo, pa da je odpoved pogodbe. Po njegovi oceni je v Sloveniji delodajalec postavljen v vlogo tožnika in sodnika istočasno.

"Odloči se, da delavec krši pogodbo o zaposlitvi in ga odpusti, svojo pravico pa lahko delavec šele naknadno išče na sodišču. Sodni postopki se vlečejo, v vmesnem času je oseba brez dela. Cilj delodajalca je tako dosežen - ostali zaposleni so prestrašeni in disciplinirani. Delodajalcem se tak način dela splača, čeprav bo morda odpuščeni iztožil in dobil službo nazaj," je povzel Kordiš. Ob tem je nanizal več primerov podjetij, kjer so odpustili predstavnike sindikata ali sveta delavcev.

Podporo zakonskemu predlogu sta izrazila Andrej Zorko iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije ter Mato Gostiša iz Združenja svetov delavcev. Zorko je izpostavil, da imajo tudi poslanci kot voljeni predstavniki ljudstva zaščito, prav tako bi jo morali imeti sindikalisti in predstavniki delavcev. Zato sindikati po besedah Zorka podpirajo namen zakona. Kot je dejal, si želi, da bi ministrstvo za pravosodje v kratkem času pripravilo predlog, na kak način izvajati zakon o delovnih razmerjih, da bi se zmanjšalo trend, da delodajalci vse pogosteje odpuščajo predstavnike delavcev.

A po mnenju zakonodajno pravne službe DZ je predlagana ureditev nesistemska in predlaga odstop od določb zakona o izvršbi in zavarovanju. Da predlog ne predstavlja rešitve, pa je dejal Rado Fele z ministrstva za pravosodje. "Vlada meni, da je že zdaj ustrezno poskrbljeno za pravno varnost predstavnikov delavcev," je dejal in dodal, da se s to dopolnitvijo zakona sodišču po uradni dolžnosti nalaga zgolj administriranje, sodišče v tem ne bo nič odločalo, ampak bo le izdalo začasno odredbo, kar da ni ustrezno.

Gostiša iz Združenja svetov delavcev je Feletu odvrnil, da "definitivno ne drži, da veljavna zakonodaja učinkovito varuje delavske predstavnike pred vsemi oblikami neutemeljenih odpovedi".

Dušan Verbič (SMC) se je vprašal, ali je tovrstna sprememba ta hip res potrebna. "Gotovo pa se bomo v prihodnje še pogovarjali o tem," je dejal.

Franc Breznik (SDS) se je izrekel proti spreminjanju zakonodaje. Problem je po njegovem drugje; izpostavil je delovna in socialna sodišča, tudi sistematike dela na teh sodiščih, ki da bi morale prednostno obravnavati, ko nekdo ostane brez službe. "Problem je tu," je ocenil.

Koalicijska večina je s sedmini glasovi proti šestim predlog novele Levice zavrnila, s tem pa se zakonodajna pot zakona končuje. DZ se bo z današnjo odločitvijo odbora samo seznanil.