STA novice / Pravna mreža za varstvo demokracije: Pogoj PCT na sodiščih prekomerno posega v pravico do poštenega sojenja

Vrhovno sodišče na svojih spletnih straneh obvešča, da v skladu z vladnim odlokom od srede pogoj PCT (preboleli, cepljeni, testirani) velja tudi za stranke oz. druge udeležence v postopkih in za obiskovalce sodišč. Zaposlenim kot vsem drugim osebam, ki pogoja PCT ne bodo izpolnjevale, se bo vstop v prostore sodišča zavrnil, o procesnih posledicah neudeležbe stranke oz. drugega udeleženca zaradi neizpolnjevanja pogoja PCT pa bo odločal sodnik v konkretni zadevi.

Pri Pravni mreži za varstvo demokracije menijo, da razlage, kot jo ponuja vrhovno sodišče, "odlok ne omogoča niti po sistemski niti po jezikovni razlagi". Drugi odstavek 5. člena odloka - ta predvideva PCT pogoj za vse osebe, ki so uporabniki storitev ali udeleženi ali prisotni pri izvajanju dejavnosti ali v okoljih v Sloveniji - se po njihovem mnenju ne nanaša na sodišča in izvajanje sodne oblasti.

"Sodniki ne opravljajo dela s strankami, niti jim ne nudijo storitev ali opravljajo dejavnosti, temveč so funkcionarji, ki izvajajo sodno oblast. Stranke in drugi udeleženci postopkov niso deležni sodnih storitev, saj sodišča ne opravljajo dejavnosti sojenja, ampak so v okviru postopkov podvrženi izvajanju sodne oblasti," izpostavljajo pri Pravni mreži za varstvo demokracije.

Ocenjujejo, da ukrepi, kot so predlagani, nimajo zakonske podlage. Največji problem pa se bo pokazal pri osebah, ki nimajo interesa sodelovati v postopku.

Pogoj PCT po njihovih navedbah pomeni ne samo prekomerni poseg v pravico do poštenega sojenja tiste osebe, ki zaradi neizpolnjevanja pogoja PCT ne bo smela na sodišče, ampak tudi v pravice oseb, ki bodo izpolnjevale pogoj PCT in bodo zato lahko prišle na sodišče, a kateri drug pomemben udeleženec postopka, na primer priča, ne bo izpolnjeval pogoja PCT in ne bo smel na sodišče.

Prepričani so, da bi bilo glede na trk dveh tako pomembnih pravic, kot sta pravica do poštenega sojenja in pravica do zdravja, treba iskati bolj sorazmerne rešitve, med katerimi kot primer izpostavljajo zahtevo po uporabi mask FFP2, namestitev pleksi stekel, fizično razdelitev dvoran in nenazadnje obravnave na daljavo.

Kot so dodali, se zastavlja vprašanje, zakaj od marca 2020 do danes niso bile oblikovane zakonske in tehnične rešitve, ki bi omogočile, da bi se lahko vsaj nekatere sodne obravnave ali njihovi deli izpeljali preko Zooma ali podobnih orodij. "Takšne rešitve niso nujne zgolj z vidika upravljanja epidemije, ampak tudi dolgoročno znižujejo stroške sodnih postopkov, omogočajo večjo dostopnost sodnega odločanja ter so okolju prijazne," so zapisali.

Opozarjajo, da procesne posledice neudeležbe stranke ali drugega udeleženca zaradi neizpolnjevanja PCT ali iz katerega drugega razloga ne morejo biti stvar odločitve vsakega posameznega sodnika, ampak so predpisane v zakonih.

V obliki, kot je predvidena po objavi vrhovnega sodišča, pa da ima pogoj PCT za izvajanje pravice do poštenega sojenja hujše posledice, kot bi ga imelo obvezno cepljenje. Domnevajo namreč, da bi bile osebe, ki bi brez utemeljenega razloga zavračale cepljenje, sankcionirane z denarnimi kaznimi, z izgubo morebitnih ugodnosti ali pa bi bile obremenjene s posebnim načinom izvrševanja pravic.