STA novice / Nevladniki kritični do predloga zakona o odpadkih stranke SNS

Področje odpadkov na zakonski ravni ureja 20. člen zakona o varstvu okolja, podrobneje pa uredba o odpadkih. S predlogom, ki ga je SNS s prvopodpisanim Zmagom Jelinčičem v parlamentarno obravnavo vložila pred dobrim tednom dni, bi najpomembnejše določbe iz podzakonskih aktov dvignili na raven zakona, v obrazložitvi predloga navajajo v tej stranki.

Vsebinsko predlog SNS precej sledi predlogu novega zakona o varstvu okolja, ki je bil v javni obravnavi in je trenutno v medresorskem usklajevanju. Tako med drugim izpostavlja potrebo po preprečevanju nastajanja odpadkov in ustreznega ravnanja z njimi. Določa osnovna načela ravnanja z odpadki ter uvaja načeli 'onesnaževalec plača' ter proizvajalčeve razširjene odgovornosti. Ureja tudi področje stranskih proizvodov in meril za prenehanje statusa odpadka.

V skladu s predlogom mora proizvajalec odpadkov za te poskrbeti finančno in organizacijsko. Proizvajalec lahko svoje obveznosti izpolnjuje skupaj z drugimi proizvajalci ali izjemoma samostojno. Za skupno izpolnjevanje obveznosti predlog zakona predvideva ustanovitev ustrezne organizacije, pa tudi Javne agencije za proizvajalčevo razširjeno odgovornost RS. Slednja bi prevzela nalogo regulatorja za vse tokove odpadkov, za katere je v Sloveniji uveljavljen sistem proizvajalčeve razširjene odgovornosti.

Nov sistem naj bi v veljavo stopil 1. januarja 2023.

Predlogu zakona nasprotujejo v skupini nevladnih organizacij. Opozarjajo na vladni predlog zakona o varstvu okolja (ZVO-2), ki je trenutno v medresorski obravnavi. "Jelinčičev predlog se od ZVO-2 razlikuje skoraj izključno v tem, da ohranja sistem nespremenjen z več družbami, ukinja odgovornost proizvajalcev in družb za ravnanje z odpadno embalažo za vso odpadno embalažo ter uvaja dodatno agencijo, ki naj bi družbe za ravnanje z odpadno embalažo nadzirala, skrbela za podatke in določala višino embalažnine," so navedli danes v sporočilu za javnost.

"Jelinčičev predlog je napisan na kožo družb za ravnanje z odpadno embalažo, ki imajo od sedanjega kaosa največ koristi," je opozoril Uroš Macerl iz Eko kroga. "Sistem se mora spremeniti, saj je v zadnjih 15 letih dokazal le to, da ne deluje. Bili bi nori, če bi z istim sistemom pričakovali drugačen rezultat," je dodal.

Ena nacionalna nepridobitna embalažna družba v EU ni nič nenavadnega. Takšen sistem pozna več držav, med njimi na primer Belgija, Irska, Češka, Nizozemska in Francija, je dodal Aljoša Petek iz Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij (PIC).

"Zakon o ravnanju z odpadki predstavlja poskus rušenja več desetletnih zakonodajnih prizadevanj, študij in raziskav tako Slovenije kot EU za prevetritev in normalizacijo področja ravnanja z odpadki. Še posebej je predlog nesprejemljiv v luči strokovnega, pravno neoporečnega in z deležniki usklajenega področja ravnanja z odpadki v novem zakonu o varstvu okolja, ki ravnanje z odpadki ureja v skladu s trajnostnim razvojem družbe in pravom EU," je poudaril Petek.

"Z igranjem z definicijami in namensko izključitvijo nepridobitnosti organizacij je jasno, da za predlogom stojijo iste organizacije, ki še danes ne zagotavljajo predpisanega prevzemanja odpadkov," pa je prepričan Jaka Kranjc iz Ekologov brez meja. "Cel predlog je za v smeti," je sklenil.

Nevladniki zato od poslancev pričakujejo, da bodo predlog SNS zavrnili.

V skladu z vladnim predlogom novega zakona o varstvu okolja bi morala organizacija, ki bi bila nosilec skupnega izpolnjevanja obveznosti proizvajalčeve razširjene odgovornosti, to dejavnost opravljati nepridobitno in ne bi smela opravljati nobene druge dejavnosti, ki ni povezana s tem namenom. Organizacijo naj bi ustanovili, jo imeli v lasti in z njo upravljali le proizvajalci določenih istovrstnih proizvodov. Za vsak tok odpadkov bi skrbela le ena organizacija.

S tem naj bi se v prihodnje izognili težavam, ki se trenutno pojavljajo zlasti pri ravnanju z odpadno komunalno embalažo. V prvem polletju se je v skladiščih komunalnih podjetij nabralo več kot 9000 ton neprevzete embalaže. Lani je neprevzeta ostajala okoli polovica komunalne odpadne embalaže, za odvoz katere je morala zato poskrbeti - in ga tudi plačati - država. Mesečno je to stalo okoli milijon evrov.