STA novice / DZ se je seznanil s koncem postopka za predlog o 11. novembru kot državnem prazniku

Soniboj Knežak (SD) je v predstavitvi stališč poslanskih skupin ocenil, da je predlog, da se martinovanje razglasi za državni praznik, zanimiv in vreden razmisleka, saj bi z njim lahko povečali pomen slovenskega vinarstva in gastronomije. A ima pomisleke, ker na državne praznike obeležujemo predvsem pomembne zgodovinske dogodke.

Podobno ocenjujejo v NSi in poslanski skupini nepovezanih poslancev. "Odločitve o novih državnih praznikih morajo biti zelo dobro pretehtane. Državnih praznikov po naravi stvari ne more biti veliko, če želimo, da ohranijo svoje bistvo. Z njihovo preobilico namreč zvodeni poseben pomen dneva," je dejala Tadeja Šuštar Zalar.

"Sprašujemo se, ali je tovrstni praznik po vsebini glede na preostale državne praznike, ki jih sicer obeležujemo v Sloveniji, primeren za urejanje v zakonski materiji na državni ravni," pa je pomislek poslanske skupine nepovezanih poslancev pojasnil Jurij Lep.

V Levici po besedah Primoža Siterja predloga ne podpirajo, saj zagovarjajo načelo, naj se državne praznike uvaja le, če so dela prosti dnevi, saj se le tako razbremeni zaposlene.

Dušan Šiško iz SNS je spomnil, da predlog ni nov, saj da so podobno pobudo v DZ obravnavali že pred 30 leti. V poslanski skupini jih moti, da se s predlogom "povzdiguje samo pijačo, na hrano pa se pozablja, posebej ker je Slovenija evropska gastronomska regija leta 2021". "Morebiti pa bi lahko razmislili še o prazniku kulinarike," je dejal.

Prvopodpisani pod predlog novele zakona o praznikih in dela prostih dnevih Marko Bandelli (SAB) je izrazil obžalovanje, da novela v DZ ni dobila zadostne podpore. S tem je po njegovem zamujena priložnost za ponovni zagon gostinstva in turizma.

Kljub temu, da predlog ni dobil podpore, pa je po oceni Ivana Hršaka (DeSUS) vseeno doprinesel nekaj pozitivnega. Bil je namreč priložnost, da se o bogati kulinarični in vinarski ponudbi govorili tudi na državni ravni, je dejal.