STA novice / DZ sprejel zakon o zagotavljanju sredstev za naložbe v zdravstvo v prihodnjih desetih letih (dopolnjeno)

"Gre za izjemno pomemben strateški zakon na področju zdravstva, ki nam bo omogočil planiranje potrebnih kapacitet, infrastrukture, opreme, informacijske tehnologije ter ustrezno usposobljenega in zadostnega števila kadrov. To je prvi kamen v mozaiku zdravstva od leta 2021 do 2031 in nam daje zagotovilo, da bo naše zdravstvo javno, univerzalno in dostopno tudi leta 2031," je danes izpostavil minister za zdravje Janez Poklukar.

Kot je pojasnil, so naložbe v naslednjih desetih letih predvidene v vseh treh ravneh zdravstvenega varstva. Za oba univerzitetna kliničnega centra je namenjenih 763 milijonov evrov, 557 milijonov evrov za razvoj in modernizacijo splošnih bolnišnic in negovalnih bolnišnic ter zdravstvenih domov.

Sredstva za zdravstveno dejavnost na primarni ravni so sicer povišali poslanci z dopolnili, in sicer s 50 na 200 milijonov evrov.

Da so naložbe v zdravstvo nujne, kažejo tudi podatki o visoki iztrošenosti opreme v zdravstvenih ustanovah, je v stališču poslanske skupine SDS izpostavila poslanka Karmen Furman. Po njihovi oceni zakon vzpostavlja temelje za njegovo dolgoročno vzdržnost in delovanje.

Vodja poslancev NSi Jožef Horvat je spomnil, da so leta pomanjkanja naložb v zdravstvu vodila k razvojnemu zaostanku. V NSi zato pozdravljajo sistemsko ureditev za zagotavljanje dodatnih sredstev za naložbe, ki so bile v preteklosti v veliki meri podfinancirane in prezrte s strani regulatorja.

Poslanka SMC Mojca Žnidarič je ocenila, da predlog odgovarja na številne potrebe našega zdravstvenega sistema. "Če smo po strokovnosti lahko zadovoljni, da sledimo razvitim državam, nam prav gotovo ne gre v prid podatek, da smo glede investicij obtičali v 80. letih prejšnjega stoletja," je opomnila.

V poslanski skupini LMŠ sicer podpirajo vlaganje v zdravstvo, vendar morajo biti investicije po njihovi oceni smiselne, komplementarne in dolgoročne. "Ne moremo pa mimo tega, da gre pri sprejemanju zakona verjetno le za predvolilno kampanjo, saj trenutno ne velja fiskalno pravilo," je dejal poslanec Robert Pavšič.

V SD jih veseli, da so se glede na načrtovano zvišala sredstva za primarno raven. A kot je opozoril poslanec SD Franc Trček, ta zakon še nikakor ni zagotovilo, da se bo stanje našega zdravstvenega sistema kratkoročno ali srednjeročno drastično izboljšalo. Med kritikami zakona, ki so jih izpostavili v SD, je tudi odsotnost prenove mreže javnih zdravstvenih zavodov.

Po oceni poslanca Levice Mihe Kordiša pa vlada "s tem zakonom bolj odhaja na volitve, kot zares popravlja javni zdravstveni sistem". Meni tudi, da je zakon napisan površno, in dodaja, da analize in pregledi potreb niso bili dokončani, preden je vlada zakon vložila v DZ.

Podobne pomisleke je izpostavil tudi poslanec SAB Andrej Rajh. "Zapisati, kaj vse se bo v prihodnjih letih financiralo ni težko. Papir prenese vse in vlada to dobro ve. Vse načrtovano dejansko izvesti in financirati pa je nekaj povsem drugega," je opozoril.

Več poslanskih skupin je opozorilo tudi na težave s pomanjkanjem kadra. Poslanec DeSUS Branko Simonovič je izpostavil, da bi se morala veljava vseh sodelavcev zdravstvenega tima odraziti v odnosu, pa tudi v plačilu.

"Zdravstveno osebje bi moralo biti stimulirano na način, da bi vsako delo opravili v javnem zdravstvenem sistemu. S takšno stimulacijo bi preprečili odhod zdravstvenega kadra v tujino," je dodal poslanec SNS Dušan Šiško.

Po oceni vodje nepovezanih poslancev Janje Sluga zakon sicer naslavlja vprašanje kritičnega pomanjkanja negovalnega kadra, a je desetletni okvir po njenih besedah prepočasen. Kot je dejala, bodo nove stavbe samevale, saj bodo bolniki čakali za modernimi, a praznimi zidovi.

Zakon so podprli poslanci SDS, Levice, NSi, SMC, SNS in nepovezani poslanci. Večinsko so zakon podprli tudi poslanci LMŠ, SD in DeSUS, poslanci SAB pa so se glasovanja vzdržali. Proti zakonu sta glasovala Robert Polnar iz poslanske skupine DeSUS in poslanec SD Franc Trček.