STA novice / V Inštitutu 8. marec opozarjajo na diskriminacijo samozaposlenih

Vlada je do 31. decembra podaljšala veljavnost zakona, ki državi nalaga, da mora delodajalcem povrniti stroške, ki jih imajo z nadomestilom plač za delavce, ki jim je bila odrejena karantena oz. ki so odsotni zaradi razlogov višje sile, kamor spada tudi varstvo otrok, ki so bili napoteni v karanteno ali so zboleli.

Kot so v današnji izjavi za medije v Ljubljani pojasnili v inštitutu, pa se je v preteklih dneh nanje obrnilo več samozaposlenih delavcev in delavk, ki so ugotovili, da so med karanteno ostali brez nadomestila.

"Na inštitutu smo zato na ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti naslovili vprašanje, ali v kategorijo 'delavcev' spadajo tudi vsi samozaposleni in tisti, ki opravljajo delo preko atipičnih pogodb, npr. civilnih pogodb. Odgovorili so, da samozaposleni niso upravičeni do nadomestila dohodka za karanteno ali za varstvo otrok v karanteni," je povedala Kristina Kranjc iz programskega odbora inštituta.

Kot pojasnjujejo v inštitutu, zakon o nujnih ukrepih na področju zdravstva v zvezi z navedenim ukrepom naslavlja delavce, ki so v delovnem razmerju na podlagi pogodbe o zaposlitvi, zato samozaposleni trenutno niso vključeni v povračilo nadomestila za karanteno, saj nimajo pogodbe o zaposlitvi.

Kranjčeva je dodala, da so ministrstvo vprašali, kako nameravajo urediti položaj samozaposlenih, a na to vprašanje niso prejeli odgovora.

Pri tem pa ne gre za osamljene primere, saj podatki statističnega urada kažejo, da je bilo leta 2020 v Sloveniji samozaposlenih nekaj več kot 94.100 oseb. "To pomeni, da v primeru obolenja ali obolenja bližnjega najmanj 10,5 odstotka prebivalcev ne bo imelo urejenih niti najbolj osnovnih pogojev za preživetje," je opozorila Tanja Matijašević iz inštituta.

Opozorila je tudi na dejstvo, da so številni prisiljeni v samozaposlitev, saj so redne zaposlitve redkost, še posebej v nekaterih dejavnostih. "To je odraz slabe državne politike in liberalizacije trga. Umik s trga dela za samozaposlene ne pomeni le izpada trenutnega dohodka, temveč tudi izgubo sedanjih ali prihodnjih potencialnih strank," pravi Matijaševićeva.

V inštitutu so zato pripravili dopis vsem poslanskim skupinam s predlagano spremembo zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstva. Kot je povedala Kranjčeva, je trenutno v karanteni skoraj dva odstotka osnovnošolcev in malo manj kot odstotek otrok v vrtcu, ki potrebujejo varstvo doma.

"Če so njihovi starši samozaposleni, za čas trajanja karantene otrok ne dobijo denarnega nadomestila. Naš cilj je jasen: poskrbeti, da vsi samozaposleni med karanteno dobijo nadomestilo, ki jim pripada," je povedala Krajnčeva.

Dodala je, da bodo na to težavo še naprej opozarjali in da upajo, da bodo pristojni poskrbeli za ustrezno dopolnitev zakona, ki samozaposlenih ne bo izločeval. Na inštitutu so namreč prepričani, da je ureditev statusa samozaposlenih pomembna tako za samozaposlene in njihov ekonomski položaj, za varnost otrok v času karantene in tudi širšo zdravstveno sliko v Sloveniji.