STA novice / Bruselj v odziv na visoke cene energije z nizom rešitev za zaščito potrošnikov

Številni Evropejci se soočajo z najvišjimi računi za elektriko v minulem desetletju, zato je takojšnja prednostna naloga zavarovati potrošnike, je izziv ponazorila evropska komisarka za energijo Kadri Simson, ki je danes v Bruslju predstavila nabor rešitev.

Kratkoročni ukrepi so v rokah članic. Okoli 20 jih že ukrepa ali ukrepe načrtuje. Simsonova je danes povedala, da jih je o konkretnih ukrepih doslej obvestilo šest članic. Vse članice pozivajo, naj bodo ukrepi začasni in ciljni ter v skladu z evropskimi pravili o državnih pomočeh, torej naj ne izkrivljajo trga.

Komisija v naboru kratkoročnih ukrepov predlaga finančno pomoč najranljivejšim potrošnikom, in sicer članice poziva, naj za to uporabijo dodatnih 10,8 milijarde evrov prihodka v prvih devetih mesecih tega leta glede na enako obdobje v letu prej, ki so ga prejele v okviru sheme za trgovanje z izpusti ETS.

Med konkretnimi možnostmi navaja vavčerje ali delna plačila računa, začasen zamik plačila računa, ciljno zmanjšanje davčne stopnje in varovala proti izključitvi iz omrežja, za podjetja pa državne pomoči.

Med srednjeročnimi ukrepi na ravni EU pa komisija izpostavlja krepitev naložb v obnovljive vire energije in energetsko učinkovitost ter zmogljivosti za shranjevanje plina. Trenutne zaloge plina v EU trenutno zadostujejo za 20 odstotkov letne porabe plina.

Agencijo za sodelovanje energetskih regulatorjev (Acer) s sedežem v Ljubljani je komisija v okviru današnjega svežnja pozvala k pripravi študije o koristih in slabostih obstoječega trga elektrike in k priporočilom za ukrepanje.

Predlaga tudi premislek o prenovi zakonodaje o varnosti oskrbe z energijo za zagotovitev boljšega delovanja sistema shranjevanja plina v Evropi in preučitev morebitnih koristi prostovoljnega skupnega naročanja plina.

Strma rast cen energije meče senco na okrevanje evropskega gospodarstva, ki se izvija iz primeža pandemije covida-19. Cene energije so se po podatkih evropskega statističnega urada Eurostata septembra na letni ravni povečale za 17,4 odstotka.

V komisiji izpostavljajo, da je rast cen energije povezana predvsem z rastjo globalnega povpraševanja po sprostitvi primeža pandemije, zlasti v Aziji, in manjše ponudbe, ki se še prilagaja na povečano povpraševanje, ter z vremenom, manj pa z evropskimi politikami za zmanjšanje izpustov.

V Bruslju jih torej skrbi zlasti socialni vidik trenutnega položaja. Bojijo se, da bodo visoke cene energije revne družine pahnile v energetsko revščino in sprožile ljudski upor proti evropskim zelenim ciljem. Odpira tudi občutljivo politično vprašanje odvisnosti od ruskega plina.

Po razkolu unije na vzhod in zahod ob spoprijemanju z migracijskimi izzivi je zeleni prehod gospodarstva in družbe sedaj tudi naslednji velik izziv, ki unijo ostro deli na dva tabora, saj je izhodiščni položaj vzhodnih in zahodnih članic bistveno drugačen.

V evropski organizaciji za zaščito potrošnikov Beuc so nabor ukrepov označili za ambiciozen in članice unije pozvali, naj predlagane rešitve čim prej uporabijo. Opozorili so, da visoke cene energije še dodatno bremenijo gospodinjstva, ki jim je že pandemija covida-19 povzročila velike finančne težave, in da deset odstotkov Evropejcev že živi v energetski revščini.

Današnji nabor ukrepov je pravno nezavezujoče sporočilo. Nadaljevanje se pričakuje v novem energetskem svežnju, načrtovanem za december.

O tem vprašanju bodo na rednem jesenskem zasedanju prihodnji teden razpravljali voditelji članic EU.