STA novice / Ministrstvo za pravosodje v prihodnjih dveh letih z najvišjima proračunoma do zdaj

Ratej je v predstavitvi sprememb državnega proračuna za leto 2022 in predloga državnega proračuna za leto 2023, s katerima se je danes seznanil odbor, izpostavil obnovo oz. izgradnjo ženskega zapora na Igu in moškega zapora v Dobrunjah. Za obnovo zapora na Igu je bilo po njegovih besedah objavljeno javno naročilo za izbor izvajalca gradbeno-obrtniških del, z gradbenimi deli pa bi lahko začeli v prvi polovici prihodnjega leta. Za nov moški zapor v Dobrunjah načrtujejo, da bodo gradbeno dovoljenje dobili do konca leta, nato bo sledilo javno naročilo za izbor izvajalca gradbeno-obrtniških del. Za oba projekta v prihodnjih dveh letih namenjajo okoli 33 milijonov evrov.

Eden od ciljev ministrstva bo po besedah Rateja tudi izboljšanje kadrovskih razmer v zaporu, kar naj bi zagotovili s sklepom vlade, da lahko na Upravi RS za izvrševanje kazenskih sankcij število zaposlenih v prihodnjem letu povečajo za 30, v letu 2023 pa še za dodatnih 10.

Za izgradnjo nove sodne stavbe v Ljubljani, ki jo težko čakajo zlasti ljubljanska sodišča, je po besedah Rateja pripravljena projektna naloga za umestitev na lokacijo Bežigrajski dvor, letos bo izveden tudi arhitekturni natečaj za najprimernejšo arhitekturno rešitev.

V prihodnjih dveh letih pa ministrstvo načrtuje še nekaj prenov dotrajanih sodnih stavb v Brežicah, Jesenicah, Kranju, Novem mestu, Mariboru in Celju.

V prihodnjih dveh letih nameravajo nadaljevati digitalizacijo in informatizacijo različnih sistemov na sodiščih, načrtujejo tudi več sredstev za Upravo za probacijo. "Ta uspešno izvršuje alternativne sankcije, na kar ni vplivala niti epidemija," je dejal.

Glede Hiše za otroke, ki bo namenjena strokovni obravnavi otrok žrtev kaznivih dejanj, je državni sekretar povedal, da naj bi s polnim delovanjem začela prihodnje leto. Trenutno potekata priprava prostorov in usposabljanje strokovnjakov.

Največ razprave na seji je sicer spodbudil podatek, da se v proračunih niža višina integralnih sredstev vrhovnemu sodišču in Sodnemu svetu. Kot je povedal predsednik Sodnega sveta Vladimir Horvat, predlog vrhovnemu sodišča jemlje 1,2 odstotka (integralna sredstva so tako z okoli 198 milijonov znižana na 195,6 milijona evra), Sodnemu svetu pa 16,6 odstotka sredstev. Slednji bi tako namesto 933.000 dobil 777.000 evrov.

Na vrhovnem sodišču po besedah Horvata opozarjajo, da jim bo tudi zaradi nekaterih novih nalog zmanjkalo okoli 6,2 milijona evrov, premalo sredstev bo imel tudi Sodni svet. Posebej ga moti, da so jim bila sredstva znižana enostransko.

"Enostransko rezanje sredstev lahko pomeni vmešavanje izvršilne v sodno vejo oblasti, kar je za demokratično državno nesprejemljivo," je ob tem ocenila Tina Heferle (LMŠ). Menila je, da bi lahko šlo za finančno izčrpavanje inštitucij, "ki gredo v nos vladi".

"Hvalite se z najvišjima proračunoma do zdaj, istočasno pa predstavniki vrhovnega sodišča in Sodnega sredstva opozarjajo, da nimajo dovolj sredstev. To je nerazumljivo," je dodala Meira Hot (SD).

Ratej na seji ni želel pojasnjevati, zakaj je prišlo do znižanja integralnih sredstev vrhovnemu sodišču in Sodnemu svetu, zato je predsedujoči Blaž Pavlin (NSi) ministrstvo pozval, naj pojasnila pripravi do obravnave obeh proračunov na odboru za finance.